Pompozni studijski poljub

Ob Disneyevem nakupu studiev Fox se poraja vprašanje, ali bodo filmske in televizijske vsebine v rokah novega mogotca enolične in konformistične?

tor, 09.01.2018, 12:00
Nekoč je bilo velikih šest

V več kot stoletni zgodovini studijskega sistema v Hollywoodu so nekateri studii doživljali transformacije, propadali (na primer studio RKO, hiša Državljana Kana) ali postali plen drugega studia (Metro-Goldwyn-Meyer je kupil studio United Artists in v klasičnem Hollywoodu veljal za največjega, v sedemdesetih se je združil s Foxom, nato bankrotiral oziroma preživel kot delniška družba). Lastništvo studiev je do danes postalo precej kompleksno. Med »velikih šest«, ki so obvladovali zabavno industrijo predvsem v zlatih letih Hollywooda, poleg združenih Disneyja in Foxa sodijo:

Universal velja za najstarejši­ ameriški studio, ki datira v leto 1912. Pri njem je deloval Hitchcock, kasneje je studio služil z E. T. vesoljčkom, filmi Nazaj v prihodnost in vohunsko franšizo o Jasonu Bournu.

Paramount (danes sodi pod Viacom) deluje od leta 1912, danes je znan predvsem po Indiani Jonesu, Briljantini, Top Gunu, Botru, Zvezdnih stezah.

Warner Bros., ustanovljen leta 1923, ima pravice za superjunake, kot sta Superman in Batman iz univerzuma DC Comicsa. Največ je služil s filmskimi nadaljevanji Smrtonosno orožje in Harry Potter.

Columbia (danes sodi pod Sony) iz leta 1924 je bila dom klasik, kot je Mr. Deeds gre v Washington, kasneje pa Spidermana, Možje v črnem, Izganjalcev duhov in Karatekida.

Hollywoodski studijski sistem, ki se je preusmeril v filmske akcijske in pustolovske franšize, že vrsto let izgublja proti storitvam pretakanja (streaming) družb, kot so Netflix, Amazon ipd. Ena redkih zgodb o uspehu med »starimi« studii v Hollywoodu je Disney z risankami, Pixarjevimi animacijami, franšizami Vojna zvezd in Marvelovimi superjunaki. Kako torej razumeti združevanje tega studia z 21st Century Foxom Ruperta Murdocha?

Z nakupom, ki ga mora odobriti ameriška agencija za varstvo konkurenčnosti (ta združitev bi lahko pomenila kršenje protimonopolne zakonodaje), Disney razširja nabor uspešnih franšiz in tv-serij. Direktor Disneyja Robert Iger – človek, ki je spravil pod okrilje te družbe Lucasfilm in njegovo uspešno filmsko serijo Vojna zvezd ter Pixarjeve animacije, ki so denimo podirale rekorde s Svetom igrač, Iskanjem malega Nema, Avtomobili itd. – je dobil mandat za izpeljavo združitve s Foxom (v združitev niso vključeni Fox Broadcasting, Fox News in Fox Sports).

Kupčija, ki je Disney stala 44,4 milijarde evrov, zbuja tako strahove kot pričakovanja. Strah je predvsem v tem, da bo produkcija glavnine filmov, zdaj združena pod eno vladavino, postala enolična, še bolj konformistična v formi in vsebini, ko bo poskušala ustreči globalnemu občinstvu, še posebej, denimo, Kitajski, temu velikemu, a tudi strogo nadzorovanemu trgu.

Pričakovanja so velika glede možnosti, ki jih zdaj ponuja nabor junakov, franšiz obeh velikanov: Disneyja in Foxa. Mnogi sanjajo, kako se bodo Maščevalci, Spiderman, Varuhi galaksije in drugi superheroji iz Marvelovega univerzuma spajdašili z Možmi X ali Fantastičnimi štirimi oziroma z Deadpoolom iz istoimenskih filmskih nadaljevanj – torej s heroji, ki jih je kultiviral in z njimi precej dobro služil Fox. Neskončne kombinacije superherojev, ki lahko združijo moči proti silam zla, bodo lahko polnile tako filme kot videoigre, si obetajo navdušenci.

Klasika za filmoteko

Z nakupom Disney dobiva bogato filmoteko, torej avtorske pravice za nekatere kultne filmske klasike. Med te prav gotovo sodi eden največjih zaslužkarjev vseh časov, muzikal Moje pesmi moje sanje, poleg tega še prvi film Vojne zvezd in uspešnice tega tisočletja: Avatar (z vsemi prihajajočimi nadaljevanji), Titanik in še kar dobičkonosna franšiza Planet opic.

Če k temu prištejemo še vse tv-serije, ki nastajajo pod okriljem Foxovih televizijskih studiev, se zdi, da bo Disney pustil pečat na produkciji popularnokulturnih vsebin. Simpsonovi, Domovina, Moderna družina, This is Us sodijo med najuspešnejše Foxove nadaljevanke. Tv-serije v produkciji ABC, ki jih je imel v lasti Fox, med drugim vključujejo znano in priljubljeno zdravniško tv-serijo Talenti v belem in Agenti S.H.I.E.L.D., Škandal in The Good Doctor – konec lanskega leta rekordno gledano ameriško nadaljevanko. A ne le to, z združitvijo prihaja pod Disneyjev nadzor tudi družba FX, ki si je utrdila ugled z zahtevnejšimi tv-serijami, kot so Fargo, črna komedija Atlanta, American Crime Story, American Horror Story, Sinovi anarhije in absurdistična komedija It's Always Sunny in Philadelphia.

S prevzemom je Disney postal tudi večinski lastnik družbe Hulu. Družba, ki velja za manjšega producenta nadaljevank, je letos doživela svetovno slavo z najbolj nagrajeno in kritiško slavljeno tv-serijo Deklina zgodba.

Zdi se, da bo z naborom tv-serij (kamor sodijo tudi izdelki televizije Sky) Disney poskušal nasloviti starejše in morda zahtevnejše občinstvo, ki ga je Hollywood po prepričanju mnogih analitikov izgubil prav s poneumljajočimi filmskimi akcijami in pustolovščinami.

Disney do leta 2019 načrtuje gradnjo dveh platform za pretakanje (streaming): prvo, ESPN Plus, namenjeno športnim vsebinam, naj bi lansiral že letos, drugo s svojim bogatim naborom filmov in tv-serij pa prihodnje leto.

Težkokategorni konkurenti

Disneyjev podvig gre razumeti v kontekstu tega, da so v zadnjih letih tehnološke družbe, kot so Netflix, Amazon in druge, suvereno vstopile v svet zabavne industrije in tam klasičnim igralcem in distributerjem – studiem starega Hollywooda – odtegovale občinstvo in dobiček. Ti igralci so dokazali, da znajo prav tako dobro ustvarjati izvirne vsebine, ob tem pa pokazali občutljivost za navade novodobnih odjemalcev tovrstnih vsebin.

Nabor priljubljenih nadaljevank, filmov so sodobnemu gledalcu ponudili prek svojih platform in kanalov za pretakanje na različnih digitalnih platformah. Vsebine, ki slišijo predvsem na ime kvalitetne tv-serije, so omogočile nov poslovni model, ki prinaša denar oglaševalcev in naročnikov. Veliki hollywoodski studii so torej podcenili ključen vsebinsko-tehnološki premik, ki temelji na zlitju televizije (tv-serij), interneta in brezžične tehnologije.

Danes je v najvplivnejši zabavni industriji na svetu imperativ bodisi kreacija izvirne vsebine bodisi odkupovanje popularnih vsebin. Če vemo, da je Netflix komiku Davidu Chappellu plačal 60 milijonov dolarjev za dve posebni oddaji standupa, je očitno, da imajo tovrstna podjetja danes tako rekoč neomejena sredstva, s katerimi lahko izvajajo svojo popularnokulturno ekspanzijo. Tehnološki velikani Apple, Facebook in Youtube so po poročanju Guardiana pripravljeni vložiti milijarde tako v ustvarjanje izvirnih vsebin kot v gradnjo »knjižnic« s privlačnim naborom odkupljenih popularnokulturnih vsebin, s katerimi bi navduševali globalno občinstvo, torej bazo naročnikov, sorodno Netflixovi stomilijonski svetovni bazi.

Zgodbo Disney-Fox tako lahko vidimo predvsem kot reakcijo starega Hollywooda, ki s svojim načinom produkcije, distribucije vsebin ne konkurira več tehnološko agilnejšim podjetjem. Tako ne čudi, da so se po objavi novice o pompozni studijski združitvi v Hollywoodu pojavila ugibanja, ali preostalim velikim studiem, kot so Viacom, Lionsgate, Sony, ne preostane drugega, kot da tudi sami združijo moči in poskušajo ostati konkurenčni v svetu, ki se je od zlatih časov studijskega sistema precej spremenil. Doba, ko so veliki studii obvladovali Hollywood in s tem krojili podobo globalne filmske scene, se je očitno iztekla. Pravila v zabavni industriji zdaj krojijo drugi igralci.

Prijavi sovražni govor