Tiskane izdaje
Napovedovanje zmagovalcev je vedno težavno. Če poskušamo predvideti, kdo bo v noči z nedelje na ponedeljek prejel oskarje, se lahko opremo na število nominacij in na zlate globuse, a to še ne pomeni, da bomo zadeli zmagovalce. Zato je najbolje predstaviti več filmov in ustvarjalcev, ki utegnejo prejeti najprestižnejše filmske nagrade.
Dežela La La (La La Land) ima kar štirinajst nominacij za oskarje, s čimer je izenačena z rekordom filmov Titanik in Vse o Evi. Dobila je zlati globus in bafto za najboljši film. Ta topel film je všeč tudi mnogim, ki ne marajo muzikalov, a je vse bolj deležen tudi kritik, da nima globlje vsebine.
Gre za zgodbo o dveh mladih ljudeh, igralki in jazzovskem pianistu, ki se po številnih naključnih srečanjih odločita, da se bosta bolje spoznala, in tu se začne glasbeno-plesna zabava. Ker gre za romantično zgodbo z obilo referencami na klasični Hollywood in njegovo zlato obdobje, je precej po okusu Akademije.
Režiser tega filma Damien Chazelle je med nominiranci za najboljšo režijo in s svojimi dvaintridesetimi leti upravičeno velja za čudežnega dečka. Film se lahko pohvali tudi z odlično igro Emme Stone in Ryana Goslinga, ki sta prvič nominirana za oskarja. Vlogi sta bili zelo zahtevni, ne le zaradi igralskih interpretaciji likov, temveč tudi zaradi petja in plesa. Gosling je za to vlogo prejel zlati globus.
Temnopolti homoseksualni fant iz geta
Mesečina (Moonlight), posnet po besedilu In Moonlight Black Boys Look Blue gledališkega pisca Tarella Alvina McCraneyja, govori o človekovih pravicah. Predstavlja zgodbo o temnopoltem homoseksualnem fantu Chironu iz geta v Miamiju, ki se bojuje za svoj prostor v grobem in nenaklonjenem okolju. Barry Jenkins, ki je režiral ta film, je najmanj zveneče ime med letošnjimi kandidati za zlati kipec za režijo, a ne bi bilo presenetljivo, če bi ga dobil.
Manchester by the Sea je močan film o nadaljevanju življenja po veliki izgubi. Je ganljiv in opogumljajoč, njegova posebna odlika je, da se je izognil klišejem, tako značilnim za tovrstno tematiko. Kenneth Lonergan je nominiran kot scenarist in režiser tega filma. Do zdaj je režiral vsega tri filme, bolj kot režiser je znan kot dramski pisec in scenarist in z veliko gotovostjo je mogoče napovedati, da bo dobil oskarja za najboljši izvirni scenarij.
Velike možnosti za oskarja za glavno vlogo v tem filmu ima Casey Affleck kot Lee Chandler, ki je po smrti starejšega brata prisiljen skrbeti za njegovega sina Patricka. Nad filmom sicer niso vsi navdušeni, vsi pa hvalijo Affleckovo odlično upodobitev zahtevnega lika, zato je utemeljeno pričakovati, da bo nagrajen.
V tej kategoriji sta v igri še Viggo Mortensen za vlogo v filmu Kapitan fantastični (Captain Fantastic) in Denzel Washington za vlogo v filmu Ograje (Fences), ki je nominiran že osmič. Možnosti, da v svojo zbirko doda še tretji kipec, so dokaj negotove. Resna tekma je pravzaprav med Andrewom Garfieldom za film Greben rešenih in Affleckom.
Drugačna znanstvena fantastika
Prihod (Arrival) je znanstvenofantastični triler o prihodu Nezemljanov in našem prvem stikom z njimi kanadskega režiserja Denisa Villeneuva. Ameriška vojska se obrne na lingvistko Louise Banks, ki naj bi s fizikom Ianom Donnellyjem odkrila, ali so naši obiskovalci prišli v miru ali nas ogrožajo.
Film ni tipičen za ta žanr, saj v njem ni nobenega akcijskega prizora in je bolj filozofsko naravnan. Čeprav prekaljenemu režiserju uspe ohranjati gledalčevo pozornost, film zelo verjetno ne more poseči po glavni nagradi, tudi zato, ker Akademija praviloma ni naklonjena znanstvenofantastičnemu žanru. Denis Villeneuve je nominiran za režijo.
Skriti faktorji (Hidden Figures) ameriškega režiserja Theodorja Melfija razkriva dolgo zamolčano zgodovinsko dejstvo. Govori o treh temnopoltih znanstvenicah, ki so v šestdesetih letih pomagale pri programu izstrelitve prvega Američana v vesolje. S svojim briljantnim umom sodelujejo pri najzahtevnejših projektih Nase, vendar vedno znova naletijo na rasna, spolna in kulturna šikaniranja. Film odpravlja stereotipe in je zanimiv pogled v preteklost.
Film Za vsako ceno (Hell or High Water) Davida Mackenzieja govori o bratih Tobyju in Tannerju, za enim je boleča ločitev, za drugim zapor zaradi različnih prekrškov. Ker si želita rešiti družinsko posestvo v Teksasu, se odločita za vrsto bančnih ropov. Ta družbena drama ima svoje odlike, a premalo, da bi bila resna tekmica za oskarja.
Film Ograje (Feances) v režiji Denzla Washingtona je težka zgodba o očetu, ki v težavnih okoliščinah rasističnega Pittsburgha v petdesetih letih poskuša zagotoviti svoji družini mirno in preprosto življenje. Tudi ta nima večjih možnosti za oskarja za najboljši film.
Lev: Dolga pot domov (Lion) Avstralca Gartha Davisa je posnet po resničnih dogodkih. To je do skrajnosti pretresljiv film o življenju malega Indijca, ki ga je posvojila avstralska družina. Kljub srečnemu odraščanju ves čas razmišlja o svoji pravi družini. Čas preživlja tako, da na Google Earthu išče svoj dom.
Greben rešenih (Hacksaw Ridge) je biografska vojna drama o enem od najbolj znanih ameriških junakakov druge svetovne vojne. Desmond Doss je edini vojni veteran, nagrajen z medaljo časti, ne da bi enkrat samkrat uporabil orožje. Film ni nič posebnega in ni med resnimi kandidati za oskarja. To domoljubno zgodbo s poudarjeno moralno prvino je režiral Mel Gibson, ki je nominiran za režijo, a je malo verjetno, da bo kipec dobil.
Andrew Garfield v vlogi Dossa je izjemen, saj je sijajno prikazal značaj človeka, močnega, sramežljivega in prijetnega. A je Garfield v Scorsesejevem Molku močnejši, vendar so ta film malone prezrli, saj je nominiran zgolj za fotografijo Mehičana Rodriga Prieta.
Prezrti Jackie, Molk, Ona
Oskarja za najboljši film bo tako bržkone prejela Dežela La La, najprestižnejo nagrado mu lahko izmakneta le Manchester by the Sea in Mesečina. Veliko presenečenje je, da se med nominirane filme poleg Scorsesejevega Molka (Silence) o pregonu kristjanov na Japonskem v 17. stoletju ni uvrstil film Jackie Pabla Larraína, spregledana pa sta tudi režiserja.
Kritiki in občinstvo pa so razočarani tudi nad nominacijami v kategoriji najboljšega fima v tujem jeziku. Po krivici sta iz igre izpadla Ona (Elle) in Julieta Pedra Almodóvarja. Nekoliko presenetljivo pa se je med nominirane uvrstil avstralski film Tanna. Posnet po resničnih dogodkih se dogaja na osamljenem pacifiškem otoku v plemenu Yakel. V ospredju sta prepovedana ljubezen in nasprotje med nekdanjim in novim načinom življenja. Skorajda ni verjetno, da bi mu podelili oskarja.
Zabavni švedski En man som heter Ove (Mož po imenu Ove) je posnet po knjigi z istim naslovom Fredrika Backmana. Spremlja starejšega moškega Oveja, naveličanega življenja, na potovanju v smrt, ki nima konca. Danska drama Under sandet (Minsko polje) spremlja skupino zajetih nemških vojakov, ki so po vojni ob danski obali prisiljeni čistiti minska polja, kjer naj bi bilo po ocenah približno dva milijona min.
Iranec Asghar Farhadi je za film Ločitev leta 2012 osvojil tujejezičnega oskarja in s tokratnim filmom Forushande (Trgovski potnik), za katerega je dobil navdih v drami Arthurja Millerja, ima velike možnosti za še enega. Pripoveduje nam zgodbo o podrejenosti žensk v tradicionalističnih družbah.
Kritiki nad tem filmom niso posebej navdušeni, precej mogoče pa je, da bodo zanj v Akademiji glasovali iz političnih razlogovi, ker je Farhadi dejal, da se nihče iz filmske ekipe ne bo udeležil podelitve oskarjev, potem ko je Trump napovedal prepoved vstopa v ZDA državljanom sedmih muslimanskih držav.
Toni Erdmann nemške režiserke Maren Ade je komičen in tragičen film o načinu funkcioniranja današnje družbe, kjer je za preživetje treba nositi masko.
Isabelle Huppert in druge
Igralke v glavnih vlogah, ki so nominirane za oskarja, so precej izenačene in močne. Vseeno kaže na prvem mestu omeniti Isabelle Huppert, ki je sijajno upodobila večplastni lik v filmu Ona. Za vlogo je prejela zlati globus in že sama nominacija za oskarja je veliko priznanje in presenečenje obenem, saj Akademija redko prizna kakovostno igro v filmih, ki niso v angleščini.
Še toliko večje presenečenje bi bilo, če bi igralko tudi nagradili, za povrh tudi zato, ker igra problematično žrtev posilstva, ki se odloči sama najti posiljevalca, pri čemer je vprašljivo, v kolikšni meri je ona žrtev. To ni lik, ki bi bil Akademiji ljub.
Natalie Portman je druga kandidatka za oskarja za vlogo Jackie Kennedy v filmu Jackie. Portmanovi je uspelo predstaviti silovito notranjo dramo nekdanje prve dame v dneh po uboju moža. Ta karakterna igralka ima že en zlati kipec in sicer za vlogo v Črnem labodu iz leta 2010, tokrat pa je nominirana že tretjič.
Obe močni kandidatki in še Emmo Stone ogroža Meryl Streep, ki je tokrat nominirana že dvajsetič in je po številu nominacij absolutna rekorderka. Streepova je nominirana za vlogo Florence v filmu Slavna neslavna Florence, v katerem igra pevko, katere nenadarjenost je tolikšna, da ji prav ta prinese priljubljenost.
Film ni nič posebnega, preobrazba Streepova pa tako velika, da je komaj prepoznavna. Čeprav Akademija Streepovo izjemno ceni, je vprašanje, ali ji bo podelila četrti kipec. Za zlati kipec v kategoriji glavne ženske vloge se poteguje še Ruth Negga za film Loving.
