Tiskane izdaje
Programski odbor festivala, ki ga poleg vodje festivala Igorja Prassla sestavljata še Bojana Bregar in Ana Šturm, je letos pregledal rekordno bero prijavljenih filmov. Od 167 jih je spustil skozi selekcijo 96. Med njimi se bo 52 filmov potegovalo za vesne, od tega 14 celovečernih, 4 srednjemetražni in 34 kratkih. Festival bo potekal med 13. in 18. septembrom v portoroškem Avditoriju, udeležilo se ga bo tudi petnajst tujih selektorjev.
Rekordne bere se seveda ne gre preveč veseliti, saj ne pove ničesar dejanskega o sami kondiciji slovenske kinematografije, še manj o njenih podhranjenih finančnih okvirih. Pove pa nekaj o demokratizaciji, ki jo je na filmskem ustvarjalnem področju prinesla digitalizacija medija.
Ne glede na to ostaja slovenska kinematografija predvsem kinematografija kratkih filmov. Teh bo na festivalu kar 59. Če jim dodamo 11 srednjemetražnih, ostane skupno 16 celovečernih filmov. Med njimi je impresivno število sedmih igranih celovečercev, ki so nastali s pomočjo sredstev filmskega centra ali v produkciji RTV Slovenija, tekmovale pa bodo še tri slovenske manjšinske koprodukcije ter štirje dokumentarni celovečerci, medtem ko bosta dva celovečerca prikazana v spremljevalnem programu.
Obenem je zanimivo, da s svojimi novimi kratkimi filmi prihaja na festival kar nekaj uveljavljenih režiserjev domače kinematografije, med njimi Jan Cvitkovič z Ribolovom, nadaljevanjem kratkega filma Na strehi sveta, Damjan Kozole z Mejami na begunsko tematiko, Janez Burger z Prvih 10 - Remake, eksperimentalnim poklonom prvim filmom bratov Lumiere, poleg svojega Houstona bo v Portorožu prikazal svoj novi kratki film Selitev tudi Žiga Virc, medtem ko se bo mlada režiserka Sara Kern predstavila s filmom Srečno, Orlo!, ki je bil uvrščen v tekmovalni spored letošnjega beneškega festivala.
Med manjšinskimi koprodukcijami, torej filmi, pri katerih je Slovenija manjšinski koproducent, velja izpostaviti evropsko premiero zadnjega filma hrvaškega režiserja Rajka Grlića Ustava Republike Hrvaške, »ljubezensko zgodbo o sovraštvu« oziroma zgodbo o štirih sosedih, ki jih nepričakovan dogodek prisili v sodelovanje. Slovenski koproducent je bil Jani Sever iz produkcijske hiše Sever & Sever, kot kostumograf pa je pri filmu sodeloval Leo Kulaš. Film je na 40. Mednarodnem filmskem festivalu v Montrealu, ki se je zaključil preteklo nedeljo, prejel nagrado za najboljši film.
Strokovno žirijo, ki podeli vesne v dvanajstih natančno določenih kategorijah, na razpolago pa jih ima še največ osem, sestavljajo direktor fotografije Rado Likon, programski vodja Mestnega kina Domžale Jure Matičič, profesorica filmskih študij Meta Mazaj, režiser animiranih filmov Rok Predin in scenaristka ter režiserka Sonja Prosenc. Nagrajenec za življenjsko delo in dobitnik letošnje Badjurove nagrade je scenograf Dušan Milavec.
Čeprav po obsegu najskromnejši, je gotovo za občinstvo najatraktivnejši program tekmovalnih igranih celovečernih filmov. Tokrat brez režiserke, a z nekaj močnimi protagonistkami. Tole je letošnja bera:
Houston, imamo problem!,
Komedija solz,
Mama, režija Vlado Škafar, Gustav film
Škafarjevi filmi niso ne podobe v liričnem smislu Tarkovskega ne greenawayevsko razkričane. In niso godardovski filmski eseji. Pa kljub temu jih lahko opišemo kot vizualne meditacije in lirične refleksije, ki črpajo iz najintimnejših pretresov posameznika kot bitja bolečine in lepote. Takšen je tudi njegov zadnji film Mama. V ospredju je mama (Nataša Tič Ralijan), ki na osamljeno kmetijo pripelje najstniško hčer (Vida Rucli). V njunem odnosu gre očitno nekaj hudo narobe, a Škafar se v nasprotju z začetno sugestijo ne osredotoči na odnos med materjo in hčerjo. Prej snema film o podobah dveh vzajemnih bolečin in možnih poteh njunih blažitev. Film ne vodi gledalca, ampak ga poudarjeno prepušča lastni imaginaciji.
Nika, režija Slobodan Maksimović, Nora Production Group
Slobodan Maksimović, v Sarajevu rojeni režiser, ki je študiral na ljubljanski akademiji, je leta 2012 iz Portoroža že odnesel štiri vesne, in sicer za film Hvala za Sunderland, ki je bil med drugim razglašen za najboljši film. Tudi zato je Nika, za katero je napisal scenarij z Matjažem Pikalom, med bolj pričakovanimi festivalskimi filmi. Njegova junakinja je šestnajstletna Nika (Ylenia Mahnič), ki je zaradi prometne nesreče ostala brez očeta. Po očetovi zaslugi je strastna navdušenka nad dirkanjem z gokarti. Nekaj manj je nad tem navdušena njena mama (Marjuta Slamič), ki ji tudi zaradi moževe smrti prepove treniranje kartinga. Med njima vznikne spor, predvsem pa prepoved Nike nikakor ne odvrne od njene strasti. Po režiserjevih besedah bi film težko opredelili kot mladinski, saj tematizira tako težave odraščanja kot težave odraslih.
Nočno življenje,
Pod gladino, režija Klemen Dvornik, RTV Slovenija
Pod gladino je drugi igrani celovečerec Klemna Dvornika, čigar prvenec Kruha in iger je leta 2011 navdušil festivalsko občinstvo v Portorožu, Saša Pavček in Jonas Žnidaršič pa sta prejela nagradi za najboljša igralca v stranskih vlogah. Tokrat se je Dvornik lotil zgodbe o mladi odvetnici Rebeki (Nika Rozman), ki ji dodelijo primer umora scenografa, glavna osumljenka pa je njena prijateljica iz otroštva Jana (Nina Ivanišin). Čeprav se zdi primer na prvi pogled enostaven, njegovo raziskovanje prinese na plan številne skrivnosti in temne plasti človeške narave. FiIm je nastal v okviru igranega filmskega programa TV Slovenija, scenarij pa je napisala Barbara Zemljič.
Pojdi z mano, režija Igor Šterk, A.A.C. Productions
Po sedmih letih se s celovečercem vrača večkrat nagrajeni Igor Šterk, ki je z zadnjim filmom 9:06 (2009) v Portorožu pometel s konkurenco, saj je zanj prejel kar devet vesen, med njimi vse glavne. Protagonisti tokratnega filma so štirje štirinajstletniki, ki se udeležijo šolskega natečaja za najboljšo fotografijo. Iz varnega urbanega okolja se odpravijo v odročne hribe, kjer se njihovo iskanje prizorov za dobro fotografijo spremeni v boj za preživetje. Fantje bodo med tem marsikaj spoznali o prijateljstvu, pogumu, ljubezni in predvsem o samih sebi. Takole na daleč bi lahko rekli, da se obeta nekakšna izvirna mešanica Idile Tomaža Gorkiča in Gremo mi po svoje Mihe Hočevarja.
Festival bo tudi letos snemala akademska televizija ak tv, ki bo nekatere dogodke prek svoje spletne strani tudi neposredno prenašala, vključno z zaključno prireditvijo in podelitvijo nagrad, ki bo potekala v soboto, 17. septembra pozno zvečer.
