Sedemsto kvadratnih metrov in vsaj toliko idej

Z odkupom novih prostorov bodo lahko v Kinoteki vse dejavnosti izvajali na enem mestu.

Objavljeno
02. december 2016 17.58
Kinoteka Ljubljana 10.11.2016 [kinoteka,film]
Tina Lešničar
Tina Lešničar

Ljubljana – Slovenska kinoteka se je povečala za dobrih 650 kvadratnih metrov. Po številnih pobudah za celovito ureditev prostorskega vprašanja te ustanove so prostori na Miklošičevi, ki so bili v lasti občine, zdaj končno pripadli Kinoteki. Ta jih namerava s pridom izkoristiti.

Na nedavnem sestanku o odprtih vprašanjih mestne občine Ljubljana in republike Slovenije sta se župan Zoran Janković in premier Miro Cerar pogovarjala tudi o prostorski stiski Kinoteke, ki vse od ustanovitve leta 1996 izvaja svoje dejavnosti na razpršenih lokacijah. Filmsko gradivo in druge muzealije hrani na različnih krajih – v Gotenici, v prostorih zavoda za blagovne rezerve v Zalogu in na Metelkovi 2a, kjer ima trenutno tudi poslovne prostore.

Na javnem razpisu za prodajo poslovnih prostorov v različnih etažah na naslovu Miklošičeva 26–28 je občina od ponudnika pričakovala najmanj 952.611 evrov. Največji del kupnine (700 tisočakov) je prek ministrstev za finance in kulturo zagotovilo ministrstvo za javno upravo, manjkajoči del pa je primaknilo še ministrstvo za kulturo in prostore dodelilo v upravljanje Slovenski kinoteki. Tako bodo zdaj vse javne dejavnosti Kinoteke potekale pod eno streho – ob kinotečni dvorani Silvana Furlana, najbolj zaslužnega za ustanovitev te nacionalne ustanove, kjer kinotečna dejavnost nepretrgano poteka že od leta 1963. Seveda novi prostori ne bodo rešili vprašanja ustreznih skladišč za filme in druge muzealije, vendar v Kinoteki upajo, da se bo tudi to kmalu uredilo.

Prostori nekdanje Delavske zbornice na Miklošičevi so vse od likvidacije Izobraževalnega središča Miklošič leta 2014 samevali. Del stanovanjsko-poslovne zgradbe je v upravljanju ljubljanskega okrožnega sodišča in Pionirskega doma, ki kletno dvorano oddaja plesni šoli Jenko in stand-up komedijantom. Letos septembra pa je Pionirski dom začasno zasedel še zgornje prostore, ki merijo nekaj manj kot 300 kvadratnih metrov. Vila Pionirskega doma na Komenskega ulici je namreč deležna temeljite prenove, zato so svoje delavnice premaknili v večjo dvorano in tri dvosobne svetle prostore v pritličju desnega krila na Miklošičevi 28.

Direktor Ivan Nedoh je dejal, da imajo v načrtu postavitev stalne razstave o zgodovini kinematografije, ki bo s tem bolj zanimiva za učence. Foto: Tomi Lombar

Novi prostori, novi načrti

Kinoteka pa ima s temi prostori drugačne načrte. »Če se bo izkazalo za potrebno, bomo stene med sobami podrli, saj niso nosilne. Tako bi nastal velik prostor, v katerem bi bila postavljena stalna razstava iz zgodovine slovenske in svetovne kinematografije. Poleg projekcij zgodovinsko pomembnih filmskih del bodo šolarji in dijaki z razstavo dobili tudi vpogled v nastanek in razvoj zgodovine filma,« pravi direktor Slovenske kinoteke Ivan Nedoh in doda, da bo zaradi tega obisk Kinoteke za učence še veliko bolj zanimiv.

Od razstave bo pot obiskovalce vodila v nov razdelek (na Miklošičevi 26) v skupni izmeri 156 kvadratnih metrov, ki ga nameravajo nameniti raziskovalno-založniškemu oddelku. V prostorih, ki jih trenutno uporablja arhiv mestne občine, naj bi uredili knjižnico z mediateko, Gradivo, ki je zdaj v skladiščih, bo tako postalo dostopno javnosti na urejenih knjižnih policah. Predvidoma bo svoje uredništvo z Metelkove 2a tja preselila tudi revija Ekran.

Prostori na Miklošičevi 26–28 so na prvi pogled dobro ohranjeni. Največji strošek bo najverjetneje ureditev klimatizacije in prezračevanja. Nedoh med opisovanjem novih podvigov ne odstopa od pogojnika, saj so načrti z novimi prostori za zdaj zgolj na ravni okvirnih opredelitev. Preoblikovanje prostora bo namreč narekovala vsebinska zasnova razstave, zato namerava v kratkem sestaviti strokovno skupino, ki bo domislila celovit načrt uporabe prostorov.

Novi prostori bodo zahtevali tudi reorganizacijo sedanje ureditve. Tako bo blagajna za nakup vstopnic za stalno razstavo predvidoma v okviru kavarne pred vhodom v dvorano Silvana Furlana, ob njej pa nameravajo urediti še manjšo filmsko trgovinico, kjer bo mogoče kupiti filmske plakate, zbornike in filmske spominke.

Dodatna kinodvorana?

Drugi del prostorov, ki jih je Kinoteka pridobila, je v prizidku za sedanjo kinodvorano in zahtevajo temeljitejšo prenovo. Tu, razmišljajo, bi odslej delovala administracija, in če se bo izkazalo za potrebno, še sodelavci programskega oddelka, ki zdaj stisnjen domuje v manjših prostorih ob zunanji blagajni. Prav tako bi tukaj lahko uredili učilnico za izvajanje delavnic in filmskovzgojnih projektov. Podolgovata, visoka sobana tik ob sedanji kinodvorani pa je ravno pravšnja za priročni depo ali pa morda za sobo za računalniške strežnike. Padla je tudi ideja, da bi v njej uredili manjšo kinodvorano in jo poimenovali po Matjažu Klopčiču. Razmišljajo še o ureditvi rezidenčne garsonjere za gostujoče umetnike.

Vrednost prenove je bila ocenjena na nekaj manj kot 700 tisoč evrov, toda na ministrstvu so prepričani, da bo znesek na koncu za polovico nižji. Del sredstev nameravajo v Kinoteki črpati iz evropskih skladov, k sodelovanju pri prenovi prostorov pa pritegniti študente fakultete za arhitekturo, ki bodo po njihovem mnenju prinesli inovativne, sveže ideje. Kinoteka mora zastavljeno prenovo končati v letu 2018.