Tiskane izdaje
V tokratnem izboru 411 animiranih filmov najdemo tudi 33 filmov, ki predstavljajo probleme povezane s spolnimi identitetami. Gre ob dogajanju v Sloveniji, ki bo kmalu odločala o pravicah istospolnih, zgolj za naključje ali ne?
Včeraj na zaključku festivala smo povedali, zakaj je čas za. Vrednote, ki jih ta čas zahteva, so pomembne vsem ustvarjalcem in sodelujočim na festivalu. Na področju animiranega filma ni prostora za nobeno sovraštvo, rasističen ali homofobičen pogled na svet. Animacija je področje umetnosti, ki je odprto in svobodno in na zelo priročen način združuje realnost s fantazijskim. Sicer pa gre za naključje.
Z Julie Roy, izvršno producentko v francoskem animacijskem studiu kanadskega nacionalnega sveta BFB in tokratno žirantko na našem festivalu, sva bila v Maroku na filmskem festivalu priče cenzuri filma, ki je prikazoval golo telo in njegova spolovila. Šlo je za film Dlake (Poils), belgijske avtorice Delphine Hermans, ki na duhovit način govori o ženskem zapeljevanju, razočaranju, predvsem pa o fantazijskem svetu ljubiteljev poraščenosti. To naju je vzbudilo k razmišljanju o sklopu filmov o seksu, erotiki ter preseganju spola. Julie Roy se v svojih filmih veliko ukvarja z ženskimi vprašanji, zato je predlagala, da bi predstavila svoj pogled, torej ženski na erotiko, jaz pa bi predstavil svojega, torej moškega.
Tako sta nastala dva sklopa filmov o seksu in erotiki, s katerimi sta pokazala, kakšne razlike obstajajo med moškim in ženskim pogledom na spolnost. Kaj sta ugotovila?
Da film ustreza resničnemu življenju. V njem je moški princip bolj neposreden. Moški je lovec, ki razmišlja z dvema glavama. Moški je iracionalen, vodi ga strast in sla. Pri ženski je v ospredju senzualnost in premišljenost.
V vašem, torej moškem sklopu, ni govora o ljubezni, medtem ko v njenem je.
Izbral sem tiste filme, ki so mi v tistem času padli na pamet. Če bi zdaj še enkrat premišljeval, bi mi zagotovo še nekateri drugi. Hočem povedati, da nisem prepričan, da moški seksa ne povezujejo z ljubeznijo. Je pa res, da je ljubezen tisto vodilo, ki je pri ženskah bolj pomembno kot pri moških. To je zelo subjektivno vprašanje.
So moški kot povodni konji, ki so za to, da bi se parili s samico pripravljeni ubiti tudi njihove mladiče?
Piotr Dumala je s filmom Povodni konji želel prikazati le, da smo ljudje na nek način živali. Gre za preslikavo iz življenja povodnih konjev, ki se tako obnašajo pri parjenju. Na simboličen in krut način je pokazal, da enači ljudi z živalmi. Da je ta sla, ki je v nas, živalska. Zato se v odnosih, heteroseksualnih in homoseksualnih pogosto dogaja, da sla prevlada nad razumom. Največkrat se to zgodi v moškem, medtem ko ženske to slo bolje obvladate.
Kako bi v današnjem času ocenili nek splošen pogled na spola?
Kljub seksualni revoluciji se mi zdi, da se danes spet vračamo k nekim moralnim kodom, definitivno bolj nazadnjaškim. Ti žensko postavljajo nazaj v dom, moške pa v javnost, kjer naj ustvarjajo kariero in prinašajo denar. Moški naj bi se dokazoval in v zameno za garanje bil nagrajen z močjo in seksom. Poleg lepe žene in družine naj bi imel še lepšo ljubico. To je danes simbol uspešnega moškega, čeprav po mojem mnenju to moškega ne dela uspešnega.
Se vam zdi, da kljub seksualni revoluciji in manifestom individualnemu kot družba še vedno preveč presojamo in vrednotimo pravilnost različnih zvez in različnih ljubezni?
Ljubezen, odnosi in spolnost so osebne stvari. Če se nekdo vtika v te stvari pomeni zgolj to, da je sam frustriran in ima velike probleme sam s sabo in prepoznavanjem sebe in svojih želja.
Kako je seks sploh prišel v svet animiranega filma?
Že od vseh začetkov v animiranem filmu obstajajo posnetki striptiza. Istočasno s pojavom igranih pornografskih posnetkov v 20. in 30. letih preteklega stoletja, so tudi avtorji in umetniki začeli na skrivaj risati seksualne podobe. Znano je, da je tudi slovenski ustvarjalec Miki Muster narisal določeno število seksualnih filmov, vendar so izgubljeni in skriti. Nihče jih ni videl, zato to na žalost ostaja le na ravni urbane legende, ampak sam sem prepričan, da obstajajo.
Kakšna je razlika pri obravnavanju spolnosti v animiranem filmu med zahodnimi ustvarjalci in vzhodnimi?
Japonska in Koreja imata drugačna pravila glede moralnih kodov, ki so globoko usidrani tudi v njihovi družbi. Pri njih se na primer lahko v filmu prikaže spolovilo, ne sme pa se prikazati sramnih dlak. Sicer pa na splošno njihove t.i. anime veliko gradijo na seksualnosti in na nek način tudi nasilju. Japonski filmski svet je zelo nagnjen k temu, da se v animaciji in stripu prikazujejo vsi možni žanri. Tudi pornografski, znotraj njega pa še vse ostale specifike; vse tisto, kar bi mogoče nekdo označil za čudno.
Zakaj in s kakšnim namenom združevati na prvi pogled nezdružljivo, animacijo in dokumentarni film?
Gre za prikazovanje resnične zgodbe skozi animacijo. Prvi primer združevanja teh dveh pristopov se je zgodil že pred stotimi leti. Natančneje leta 1918 s filmom Potop Luzitanije, ko je Winsor McCay, ameriški avtor, po naročilo ameriške vlade z animacijo prikazal zgodovinski dogodek, zaradi katerega so se ZDA vmešale v prvo svetovno vojno. To sicer ni žanr, ampak nova forma. Animirani dokumentarec, ki na nek način zveni nezdružljivo, predvsem zaradi definicije dokumentarnega filma, ki naj bi temeljil na resničnih dogodkih in naj ne bi dodajal nobenih drugih elementov v zgodbo, torej nobene fikcije. S časom, predvsem od 70. let dalje, se je pokazalo, da je za prikazovanje določenih bolj intimnih zgodb, raba animacije zelo pripravna. Z njo namreč lahko bolj natančno prikažeš čustva, skriješ pripovedovalca, ki zaradi takšnih in drugačnih vzrokov ne želi biti prikazen. Recimo v filmu I love hooligans imamo prikaz nogometnega huligana, ki je obenem homoseksualec. On sam mora skrivati del svoje identitete pred prijatelji, ker drugače ne bi bil sprejet. V filmu sam pripoveduje o tem, kako se ne more odpovedati svojim prijateljem in skupnim nedeljam na navijaških tribunah, kjer je del navijaške subkulture, zaradi česar mora svoje življenje geja skrivati.
Pripovedovalec zgodbe je bil pripravljen deliti svojo zgodbo z avtorjem filma, le pod pogojem, da ga bo ta skril, in to je zelo dobro naredil s tem, ko ga je preprosto narisal. Če bi ga razkril, bi se namreč moral odreči eni izmed stvari, ki mu veliko pomeni.
Kakšni trendi se trenutno rišejo v animiranem filmu?
Za letošnji trend bi izpostavil observativni pristop. Torej tudi animirani dokumentarec. Imamo mesto. Avtorji prikazujejo, kako to mesto zgleda, prikazujejo nam zvoke tega mesta, ob tem, ko se ne zgodi nič konkretnega, se vseeno dogaja zelo veliko.
Pri študentih opažam več humorja in več eksperimentiranja. To si razlagam s tem, da niso podvrženi pritisku uspeha, saj imajo še veliko časa za realizacijo svojih filmov. Pri mladih se dobro vidi tudi to, da so vsi konzumenti enakih podob, ki jim jih ponuja splet. Recimo pogosto je prisotna hipsterska kultura.
Še vedno pa se v animiranem filmu, predvsem v tekmovalnem delu, izrazito opazi težnja po originalnosti tako v rabi tehnike, ki si jih izmišljujejo, kot tudi v vsebini. Recimo nekdo pri risanju oblik uporablja izključno kroge.
Trend je tudi vse večje zanimanje pri publiki za ogled animiranih komercialnih filmov.
Za kateri film pa je največ zanimanja na festivalu?
Za dokumentirani animirani celovečerec Je visoki človek sploh srečen (Is the Man Who is Tall Happy), ki prikazuje pogovor z političnim aktivistom in lingvistom Noamom Chomskim. Ta film je res poseben, škoda, da nima distributerja.
