Tiskane izdaje
Ljubljana − Po nekaterih podatkih je hollywoodska ekipa, ki je Zgodbe iz Narnije snemala tudi v Sloveniji, tu v pičlih treh tednih zapravila več milijonov evrov. Gospodarski in drugi blagodejni učinki za prostor, kjer se film snema, so večino evropskih držav spodbudili, da producente privabljajo z raznimi finančnimi olajšavami. Kaj pa Slovenija?
Aleš Gorišek, vodja Filmske komisije Slovenije pri Slovenskem filmskem centru (SFC), je za Delo povedal, da v Sloveniji tuje ekipe trenutno snemajo predvsem oglase. Res pa je, dodaja, da ni učinkovitih mehanizmov, kako spremljati snemanje tujih ekip v katerikoli državi. Filmske ekipe so običajno svojo navzočnost namreč dolžne prijaviti uradnim institucijam le, če ovirajo promet ali uporabljajo javne prostore.
Po prepričanju Goriška je Slovenija privlačna lokacija za snemanje filmov in kakovostnih TV-serij. Tujim filmskim producentom lahko ponudi tudi ustrezne storitve in strokovnjake za ustvarjanje animiranih filmov in izvedbo drugih s filmom povezanih produkcijskih dejavnosti. Njena prednost je predvsem ta, da na majhnem teritoriju ponuja zelo raznovrstne tipe pokrajin pa tudi arhitekturno raznovrstne urbanizirane dele, od avstro-ogrske in mediteranske do socialistične gradnje in industrijskih kompleksov.
Slovenija ni privlačna le zaradi bližine atraktivnih lokacij, ima tudi dovolj razvito prometno, turistično infrastrukturo in je blizu drugim večjim mestom in filmskim destinacijam. Pomembno je tudi, da gre za eno najbolj varnih držav, kar prav tako lahko pozitivno vpliva na proračun določenega filma. Vprašanje je, kako pritegniti producente, da bi Slovenijo izbrali za svojo lokacijo.
Zakon za film
Slavc, kot se je imenoval predlog zakona o slovenskem avdiovizualnem centru, je v svojem 24. členu obravnaval tudi način, kako bi se Slovenija bolj odprla tujim snemalnim ekipam. Ta člen je nastal na podlagi analiz praks v drugih evropskih državah, ki poskušajo z različnimi modeli finančnih spodbud pritegniti filmarje v svoje kraje. Po slovenski verziji zadnjega predloga zakona bi producentu država povrnila del (20 odstotkov) sredstev, porabljenih v Sloveniji za stroške, neposredno povezane s proizvodnjo določenega avdiovizualnega dela kot kulturnega proizvoda.
Pogoj za tovrstno državno pomoč je tako imenovani kulturni test, kar pomeni, da mora film tako po vsebini kot po načinu produkcije ustreči s predpisi določenim pogojem. Vsebina mora zadostiti določenim kulturno-umetniškim kriterijem, saj država, denimo, noče spodbujati snemanja pornografskih filmov ali limonad. Producent bi bil do vračila sredstev upravičen, če bi v Sloveniji zapravil določeno vsoto denarja − po predlogu Slavca najmanj 200.000 evrov.
Mehanizem je namreč namenjen večjim projektom in ne ljubiteljski filmski dejavnosti. Kulturni test zadeva tudi prenos znanja, torej zaposlovanja in urjenja domačih kadrov, pa tudi promocijo države, denimo z omembo lokacije v odjavni špici. Gorišek je prepričan, da lahko tuje producente privabimo, če naredimo zelo preprosto in transparentno shemo.
Hrvaški uspehi
Portal javne televizije MMC RTV je pred kratkim poročal o učinkih, ki jih je imelo snemanje priljubljene TV-serije Igra prestolov produkcijske hiše HBO na hrvaški turizem. Predvsem v Dubrovniku še več že tako velikih množic turistov. Gorišek dodaja, da je Hrvaška v tem pogledu zgodba o uspehu, ki ji je uspelo z ukrepom državne finančne stimulacije nadgraditi svoje naravne danosti in infrastrukturo ter privabiti tuje ekipe. Teh pa ne zanima le hrvaška obala, produkcijske aktivnosti so se začele tudi drugje, denimo v Zagrebu.
Na Hrvaškem so napravili tudi finančne analize, ki so pokazale, da je za vsak vloženi evro filmskih ekipam država prejela sedem evrov. Gorišek pravi, da so tovrstni izračuni, ki jih predstavljajo različne institucije v več državah, običajno prenapihnjeni. Obstajajo namreč različne metodologije, ki dajejo različne rezultate. Po njegovem je poleg finančnih učinkov ključno, da delež domačih filmskih strokovnjakov in kadrov dobi zaposlitev.
To je pomembno predvsem v državah, kjer je stopnja brezposelnosti relativno visoka. Kot poudarja Gorišek, države s podobnimi poslovnimi pogoji skupaj pogosto tvorijo grozde, ki omogočajo, da se filmski strokovnjaki s širšega področja selijo po regiji, kar obenem krepi tudi čezmejno sodelovanje, prenos znanja in regijski razvoj v evropskem duhu.
Prvi koraki Indije
Pred nekaj leti so mediji veliko pozornosti namenili indijskim filmarjem, ki so si Slovenijo izbrali za lokacijo snemanja nekaterih videospotov, pozneje združenih v film. Navdušenje nad tem je bilo po Goriškovih besedah nekoliko pretirano. Pri teh projektih je šlo, lahko upamo, za prve korake. Večjih neposrednih finančnih učinkov namreč niso prinesli, prav tako slovenski Viba film in slovenski filmski kadri niso imeli nič od teh projektov, ki najverjetneje ne bi zadostili kulturnemu testu.
Zanimanje za Slovenijo v Indiji se na ta račun ni povečalo. »Kljub temu nas to ne sme demotivirati. Želimo si sodelovanja z resnimi filmskimi ustvarjalci z vsega sveta. Imeti moramo dovolj samozavesti, da od njih pričakujemo resne projekte, seveda pa jim moramo za to tudi nekaj ponuditi. To, da tovrstne finančne spodbude pri nas ni, tuje filmske in TV-producentske hiše odvrača od snemanja v Sloveniji.«
EU spodbuja države, da sprejmejo ukrepe za privabljanje in ohranjanje filmske dejavnosti na evropskih tleh. S tem želi ohraniti kulturno pestrost. Slovenija je v evropskem kontekstu zamudnica. Poleg tako imenovanih selektivnih shem, ki sicer v obliki razpisov obstajajo tudi pri nas, je večina evropskih držav že uveljavila zgoraj opisane avtomatične mehanizme za stimuliranje filmskih in drugih avdiovizualnih dejavnosti.
Na ministrstvu za kulturo so potrdili, da letos načrtujejo sprejem novele zakona o Slovenskem filmskem centru. Predlog za uvedbo denarnih spodbud za vlaganja v avdiovizualno produkcijo so posredovali tudi predstavnikom ministrstva za finance.
