Tiskane izdaje
V okviru ameriške klasične komedije se je film od začetka tridesetih do začetka petdesetih let prejšnjega stoletja spopadal s ključnimi problemi ameriške družbe; od ekonomske krize do revščine in razmerij med spoloma.
Preston Sturges, ki mu Slovenska kinoteka danes in jutri posveča retrospektivo in letošnjo jesensko filmsko šolo z mednarodno predavateljsko zasedbo, ki nosi naslov Do zadnjega smeha, stoji na koncu te velike klasične komične tradicije.
Prestona Sturgesa filmski teoretiki umeščajo na konec in hkrati vrhunec velike dobe hollywoodske komedije. Večino velikanov komedije – Charlieja Chaplina, Busterja Keatona, brate Marx in Ernsta Lubitscha – je v zadnjih letih Slovenska kinoteka že celovito predstavila. S Prestonom Sturgesom torej v slovenskem prostoru zaokrožujemo vpogled v pomen in učinke sicer dokaj zapostavljenega žanra.
»Sturgesov opus je kolaž domala vseh momentov dotedanje komedije: slapsticka, screwballa, politične satire, sofisticiranega lubitschevskega in humanističnega, 'vzgojno moralnega' caprovskega tipa,« pravi kuratorica letošnjega programa jesenske filmske šole Ivana Novak.
Sturges je namreč znal uporabiti vse obstoječe klišeje in komične strategije in jih preoblikovati v film, ki deluje povsem originalno in sveže, je zapisal preučevalec klasične hollywoodske komedije James Harvey v delu Romantic Comedies in Hollywood (Romantične komedije v Hollywoodu).
Zgodba o uspehu
Po scenarističnih uspehih na Broadwayu in s filmoma Easy Living in Power and the Glory je Preston Sturges konec tridesetih let pri studiu Paramount prvi dobil titulo writer-director, torej scenarist in režiser v eni osebi, tako da je imel popoln nadzor nad svojimi filmi. V slabem desetletju od leta 1940 do 1948 jih je nanizal deset, večina jih je povzročala obilo preglavic hollywoodski cenzorski pisarni.
Njegov komični opus v grobem prinaša tako politične kot ljubezenske teme. Veliki McGinty (1940) je politična satira, kjer pripadnik lumpenproletariata s pomočjo mafijskega šefa pride do guvernerskega stolčka. A ravno ko bi z ženino pomočjo končno lahko začel delati v javnem interesu ter se odrekel korupciji, se s šefom spreta in oba zaprejo.
Film se nanaša na veliko ameriško mitsko temo, ki se je razmahnila ravno na velikem platnu: namreč zgodbo o uspehu, o malem človeku, ki ga, če se le potrudi, v ZDA čaka uspeh, le da to fantazmo ameriškega self-made mana Sturges tudi kritično razkrinka. Za razliko od Franka Capre, v čigar filmih se ta pot od dna do vrha uspešno uresniči, je Sturges ta ameriški mit izpostavil kritiki (zaradi česar so mu nadeli ime Anticapra).
Ob McGintyju velja opozoriti na zanimiv biografski podatek, da je sam Sturges ob prvih letih delovanja v filmu poosebljal ameriški mit o uspehu (v nekem trenutku je bil eden od treh največjih zaslužkarjev v ZDA), potem pa je s filmoma Veliki trenutek (1944) in Nezvesto tvoja (1948) njegova kariera počasi tonila, dokler ni na stara leta postal izobčenec Hollywooda in se povsem osirotel preživljal s prevajanjem in pisanjem za televizijo.
Med njegove filme s političnim komentarjem sodi tudi Božič julija (1940), zgodba o Jimmyju, ki komaj shaja, nato pa ga trije sodelavci naplahtajo, da je prejel veliko nagrado na natečaju. V igrivi pripovedi o solidarnosti med reveži in neprizemljenosti velikih kapitalističnih mogotcev je Sturgesova bodica jasno usmerjena v krivice razrednih razlik, ob tem pa spretno vpeta v razne komične zaplete, živahne dialoge, besedne igre in mojstrske miniaturne prigode stranskih likov.
Moč komedije
Med največje umetnine režiserja, ki je na snemanju vselej poskrbel za sproščeno vzdušje, sodijo Sullivanova potovanja (1941), kjer je v središču prav moč komedije in hollywoodskega sistema. Režiser Sullivan bi namreč rad namesto trapastih komedij snemal resne filme, ki obravnavajo prave probleme revežev, seveda pa studio nima posluha zanj. Da bi postal boljši režiser, se odloči, da bo kot brezdomec od blizu izkusil življenje zatiranih.
To popotovanje pripelje do vrste zapletov, zamenjave identitet, tako da naposled z izgubo spomina pristane v ječi. Tam se počasi spomni, kdo je, hkrati pa se udeleži filmske projekcije za jetnike, in sicer jim dajo na spored Disneyjevega Pluta, ki do solz nasmeji jetniško srenjo. Naposled Sullivanu z zvijačo uspe dokazati, kdo v resnici je, in ko ga izpustijo, se odloči, da bo namesto poglobljenih dram snemal lahkotne komedije, ki edine dajo tolažbo trpečim jetnikom.
Mojstrskost filma je seveda v tem, da v žanru komedije obračunava s tem istim žanrom, obenem pa ošvrkne tudi ambicije naivnih levičarjev, prepričanih, da imajo prave odgovore na zagate zatiranih množic. V film se bo na simpoziju poglobil Yuval Kremnitzer.
Sturgesovi prvi ljubezenski komediji Zgodba iz letovišča (1940) se bo posvetil Gregor Moder. Najbolj znana romantična komedija ali komedija ponovne poroke, kot jo imenuje ameriški filozof Stanley Cavell, pa je Lady Eve (1941). Ko dedič pivovarskega bogastva Hopsie izve, da je njegova ladijska romanca z Jean povezana s spletkarskim načrtom njenega očeta, prekine razmerje z njo. Užaljena Jean se odloči maščevati nesojenemu ljubimcu.
V njegovem rodnem mestu se pojavi kot angleška plemkinja Lady Eve. Hopsie se zaljubi vanjo in kmalu se poročita. Na poročno noč mu Eve začne razlagati o svoji ljubezenski preteklosti, tako da jo zgroženi in užaloščeni Hopsie zapusti. Lekcija Jean ali Eve uspe, tako da se Hopsie Jean, ko jo na ladji ponovno sreča, vrže v objem, še vedno neveden, da ga je naplahtala ena in ista ženska.
Film se dotakne tako pokroviteljske drže bogatašev kot čisto ontoloških tem, denimo istovetnosti in razlike – Eve in Jean sta na videz povsem enaki. Kaj izhaja iz te podvojitve, bo srž predavanja Jureta Simonitija, status prevare v filmu pa bo vzela v precep Elisabeth Bronfen.
Zgodba o šestorčkih
Sturgesove zgodbe danes veljajo za najbolj nenavadne v Hollywoodu nasploh. Vrhunec njegovih netipičnih zastavkov in še bolj presenetljivih obratov predstavlja film Čudež v Morgan's Creeku (1944). V njem namreč koketna mladenka po večeru zabave pride zjutraj domov s poročnim prstanom, a se ne spomni, s katerim od vojakov na plesu se je poročila.
Ko izve, da je istega večera tudi zanosila, se kot nadomestni snubec pojavi njen dolgoletni občudovalec s ponudbo poroke. Sledita vrsta zapletov in jeza očetovega dekleta, dokler na koncu vendarle ne dobimo srečnega para in tudi šest novorojenčkov.
Jasno, tudi ta film je dodobra načel živce cenzorjem ter vznemiril mnoge civilne iniciative v ZDA. Čeprav je Sturges precej priredil scenarij, je namreč namig o promiskuitetnosti dotične gospodične še vedno zbujal moralne pomisleke. Filmu se bo na simpoziju posvetila Rachel Aumiller. Po tem filmu, ki je uspel v kinih, je Sturgesova kariera stagnirala.
Njegovega Velikega trenutka studio kar ni hotel distribuirati, prav tako je pogorela njegova komična drama Nezvesto tvoja. V njej namreč slavni dirigent, prepričan, da ga mlada žena vara, med glasbenim udejstvovanjem fantazira, kako bi jo ubil.
Film so sprva reklamirali kot komedijo, ko pa ni dobila zaželenega odziva, so jo poskušali prodati kot triler. A promocijska zmeda priča predvsem o tem, da je to res nenavaden komičen izdelek, ki sicer vsebuje vse klasične komične prijeme (tudi situacijsko komiko s padanjem), obenem pa pri njem ni smeha.
