Tiskane izdaje
Kot je očitno iz Hitchcockovih filmov, je imel ta slavni režiser veliko obsesij (policija, matere, vlaki), toda nad vsemi je bila njegova fetišistična obsedenost z blondinkami. Ena od njih je danes 82-letna ameriška igralka Tippi Hedren, ki je igrala je v filmih Ptiči (1963) in Marnie (1964).
Hitchcock je Tippi Hedren odkril na začetku šestdesetih. Zagledal jo je, ko je nastopala v televizijski reklami za dietno pijačo Sego in ocenil, da bi lahko bila pravo nadomestilo za ledeno blondinko Grace Kelly, ki po poroki z monaškim princem zaključila z igralsko kariero. Hitchcock je Hedrenovo najprej dal skozi rahlo kruto testiranje, potem pa jo je najel kljub dejstvu, da ni imela nikakršnih igralskih izkušenj. Z njo je podpisal zelo striktno sedemletno pogodbo. V časopisu Look jo je leta 1962 predstavil tole: »Bolj hitra je od Kelly, pa tudi bolj zgovorna in duhovita. Tekst si hitro zapomni, izrazno je ostra, pa tudi samozavestna in predrzna je.«
Od nje je zahteval veliko
Njena prva vloga je bila v Ptičih (1963). Na njegov ukaz je morala iti skozi nekaj mučnih scen. Najprej ji je obljubil, da bodo snemali z mehanskimi živalmi, potem pa se je odločil, da bo zaključni napad posnel z živimi ptiči. Na njeno telo so pripeli galebe, krokarje in vrane, ki so imeli kljune zaprte z elastičnimi zaponkami. Kljub temu jo je eden od ptičev zadel v lice in ji skoraj izkljuval oko. Po petih dneh je bila popolnoma izčrpana, tako da je sredi snemanja sedla na tla in začela jokati. Zdravnik je odredil teden dni počitka, ki pa so ga napolnile nočne more, v kateri je okrog nje udarjalo vse polno ptičjih kril. Spoznala je, da jo je za to vlogo najel samo zato, ker je nobena slavna igralka ne bi hotela odigrati. Tudi snemanje drugega filma, Marnie (1964), je bilo zahtevno – osrednji lik je psihološko zelo kompleksen, saj gre za frigidno kleptomanko s paranojo pred nevihtami, ki pod raznimi krinkami krade svoje zaposlovalce. Prve kritike Tippi Hedren sicer niso bile naklonjene, kasneje pa sta njeni vlogi v Ptičih in Marnie obveljali za antologijski.
Ne samo službeno, tudi privatno je bil Hitchcock zahteven do svoje glavne igralke. Hotel je do potankosti nadzorovati njeno javno podobo, njen stil oblačenja, celo njeno prehrano. Bombandiral jo je z darili, ji vsepovsod sledil. Ni ji dovolil, da naokrog hodila z moškimi, z njo se je najraje pogovarjal v privatnih prostorih, po snemanjih jo je vabil na šampanjec. Očitno je bilo, da hoče obilni Hitchcock, že krepko v šestdesetih letih, s svojo varovanko spati. Ko je njegove seksualne ponudbe zavrnila, jo je sicer pustil na pogodbi, po kateri ji je plačeval 600 dolarjev tedensko, vendar pa ji ni dal nobene vloge, pa tudi z drugimi režiserji ji ni dovolil delati.
»Zame je bil to zelo težak čas. Očitno je bilo, kaj hoče. Hotela sem prekiniti pogodbo z njim, pa mi je rekel – ne moreš, saj moraš preživljati hčerko in starše. Jaz pa sem mu odgovorila, da ljudje, ki me imajo radi, nočejo, da sem v taki situaciji.« In zakaj Hitchcockova žena Alma ni preprečila nadlegovanja? »Njunega odnosa nisem razumela, sploh pa tega, da ga Alma ni zapustila. Nekega dne mi je rekla, da ji je zelo žal, ker moram to doživljati,« odgovarja Tippi Hedren. Seveda pa je imel njun odnos tudi pozitivno plat. »Bil je odličen režiser in odličen učitelj, od njega sem se o igralstvu in ustvarjanju filmov naučila toliko, kolikor se drugje ne bi naučila v petnajstih letih,« priznava Hedrenova.
Blondinke so kot deviški sneg
Ko se je Tippi Herden končno rešila Hitchcocka, velikih ponudb za delo ni bilo več. Hitchcock ji je uničil kariero. Kljub temu je snemala, pač manj razvpite stvari – med leti 1967 in 2006 je igrala v še približno 40 filmih. Delala je še z enim režiserjem, ki je bil vsaj tako slaven kot Hitchcock, s Charliejem Chaplinom, vendar njun film Countess From Hong Kong (1967) ni dosegel večjega uspeha. Hitchcock je bil menda besen in je skorajda doživel srčni napad, ker ga je »prevarala« z drugim režiserjem. Tudi Hitchcocka je prekinitev njunega sodelovanja prizadela, saj ni posnel nobenega hita več, pa tudi blondinke se v njegovih filmih niso več pojavljale v osrednjih vlogah.
BBC pravkar snema film o težavnem odnosu med Hitchcockom in Tippi Hedren z naslovom The Girl (Punca). »Punca« je namreč Hitchcock pravil Tippi potem, ko se je njun odnos ohladil. Scenarij je nastal po knjigi Spellbound By Beauty Donalda Spota iz leta 2008, v vlogi Tippi Hedren nastopa Sienna Miller, v vlogi Hitchcocka Toby Jones, režija je v rokah Juliana Jarrolda. Narejen s polnim blagoslovom Tippi Hedren in menda prav nič ne olepšuje sprevržene in obsesivne Hitchcockove ljubezni. Sienna Miller je Tippi obiskala v živalskem parku Shambala Preserve v Kaliforniji, kjer skrbi za zapuščene cirkuške živali. Takoj sta se ujeli in Hedrenova je Millerjevi zaupala mnogo detajlov o svoji mladosti in o svojem odnosu s Hitchcockom.
Hitchcock je svojo strast do blondink, ki so na zunaj hladne kot led, navznoter pa polne ognja, pojasnjeval takole: »Seksa ne sme igralka oglaševati že na zunaj, temveč ga mora gledalcu počasi odkrivati.« Menda je izjavil tudi: »Blondinke so najboljše žrtve. So kot deviški sneg, na katerem se lepo vidijo krvavi odtisi nog.« Svoje svetlolase junakinje je pošiljal skozi krute preizkušnje ali pa jim naložil vloge patoloških likov. Ali je bil v svojem srcu mizoginist, ostaja odprto vprašanje. Hedrenova pravi, da je bil.
