Tudi Hollywood si je obrisal prah s plesnih čevljev

Ameriška filmska akademija­ ­nikoli ni rada ­nagrajevala muzikalov, tudi takšnih, kakršna sta Pojmo v dežju ali Čarovnik­ iz Oza. Dežela La La je vse to spremenila. Spodbudila je željo po eskapizmu in prepričala Hollywood, da je obrisal prah s svojih plesnih čevljev.

Film je prejel kar štirinajst nominacij za oskarja, med drugim za najboljši film, režijo, igralca, igralko in scenarij. Ljubezensko pismo Damiena Chazella Los Angelesu ima po mnenju mnogih letos največ možnosti za to, da v nedeljo odpleše domov s kopico oskarjev in ponovno obudi žanr muzikala.

Spet leto muzikalov

»Dežela je trenutno zelo žalostna, Dežela La La pa je edini eskapistični film,« je povedal Craig Zadan, z Neilom Meronom koproducent Chicaga, zadnjega muzikala, ki je prejel oskarja za najboljši film leta 2002. »Preostali so umetniško čudoviti, vendar niso nujno zelo energični in ne spodbujajo domišljije. Zdi se, da bo letos spet leto muzikalov.«

To se že dolgo ni zgodilo. Filmska akademija že dolgo gleda zviška na muzikale. »Morda zato, ker muzikali že nekaj časa niso tako modni, kakor so bili nekoč, članom akademije pa veliko pomeni, ali je nekaj modno ali ne,« je prepričan Tom O'Neill, ustanovitelj spletnega mesta Gold Derby, namenjenega nagradam.

»Zelo pomembno je, da je Dežela La La izjemno moden film, čeprav se hkrati ne sramuje tega, da je tudi staromoden. Vsi, ki glasujejo za nominirane filme, so tako navdušeni nad njim zato, ker je zelo dobro posnet,« je dodal.

V 89-letni zgodovini oskarjev so do zdaj z nazivom najboljšega filma nagradili samo deset muzikalov. Med nagrajenci so Chicago, Moje pesmi, moje sanje in Zgodba z zahodne strani, seznam poražencev pa je precej daljši. Čarovnik iz Oza in Pojmo v dežju nista prejela te nagrade, prav tako ne igralske ikone, kot so Fred Astaire, Gene Kelly in Judy Garland.

Močna čustvena izkušnja

Dvaintridesetletni režiser Damien Chazelle je šest let pripravljal film Dežela La La in v njem združil glasbeno občutje iz petdesetih let prejšnjega stoletja s sodobno ljubezensko zgodbo. »Mislim, da je ogled filma močna čustvena izkušnja. To je bil tudi namen filma – uporabiti glasbeno tradicijo in povedati nekaj o tem, kaj danes pomeni biti mlad in zaljubljen ter kaj pomeni biti umetnik, ki ima svoje sanje,« je povedal Chazelle.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov za nagrade bi Dežela La La lahko v nedeljo prejela kar enajst oskarjev. Tako bi se izenačila z rekordnimi filmi Ben Hur, ­Titanik in Gospodar prstanov: kraljeva vrnitev. Film je tako uspešen, da v hollywoodskih filmskih ­studiih že spreminjajo mnenje o tem žanru. TV-serija Glee in odrske predstavitve muzikalov, kot sta Briljantina in Lak za lase, so pritegnile množice televizijskih gledalcev, broadwayska uspešnica Hamilton pa je z raperskim pristopom k zgodovini in politiki utrdila ugled ­muzikalov.

Filmski muzikali so velikokrat potrebovali visoke proračune, v njih so morali igrati znani zvezdniki, poleg tega so morali pevci, glasbeniki in plesalci zelo veliko vaditi. Dežela La La je stala »samo« trideset milijonov dolarjev, do zdaj pa je prinesla tristo milijonov dolarjev.

»Nekoč je beseda muzikal pomenila nekaj slabega, danes zveni ­precej bolj ugledno. Ljudje te ne ­vržejo več iz pisarne, če jim poveš, da bi rad posnel muzikal,« je ­povedal Meron. »Mislim, da si v marsikaterem studiu zdaj želijo posneti uspešen muzikal,« je dodal Zadan.