V Berlinu najboljša brata Taviani

Med spremljevalci letošnjega Berlinala sta dva filma ves čas veljala za najboljša, oba so namreč prikazali že na začetku festivala: nemški film Barbara, ki se vrača petintrideset let nazaj, v čas Nemške demokratične republike in hladne vojne, ter italijanski Cezar mora umreti, ki je postavljen v sodobni in malo tudi antični Rim.

Končalo se je tako, da je slednji dobil zlatega medveda za najboljši film festivala, Barbara pa je režiserju Christianu Petzoldu prinesla srebrno različico za najboljšo režijo.

Cezar mora umreti (Cesare deve morire) je zaporniška dokumentarna drama, ki sta jo posnela preizkušena veterana italijanskega filma, več kot osemdeset let stara brata Vittorio in Paolo Taviani; ves svet ju pozna po filmu Padre padrone iz leta 1977. Svoj zadnji film sta postavila v rimski zapor, kjer ujetniki, kakšnih dvajset jih je, vsi z visokimi zapornimi kaznimi, vadijo Shakespearovo zgodovinsko igro Julij Cezar, seveda s pomočjo profesionalnega gledališkega režiserja. Ker je to igra o izdajstvu, zvestobi in časti, prihajajo med več mesecev trajajočimi vajami na dan vsi zastrti konflikti, ki vladajo v zaporu med njimi in zlasti v njih samih. Avtorja sta znala najti najgloblje usedline dobrega in zla, ki jih je Shakespeare otipal za nazaj in za naprej, brata Taviani pa sta jih prelila v film.

Barbara je film o mladi zdravnici, ki so se ji odprle ilegalne poti, da bi pobegnila na Zahod k svojemu fantu. Vse je pripravljeno, potem pa jo splet novih okoliščin, med katerimi je najpomembnejši občutek dolžnosti, zadrži, da ostane, kjer je, in pomaga ljudem, ki so večje žrtve krivičnega režima, kot je ona. Še en film o bližnji preteklosti torej, posnet na najbolj verodostojnem mestu. Srebrne medvede so prejeli še madžarsko-nemško-francoski film Bencea Fligeaufa Samo veter (Csak a szél – o pogromu nad Romi v neki madžarski vasi), temnopolta igralka Rachel Mwanza za igro v kanadskem filmu War Witch in igralec Mikkel Boe Folsgaard, ki je bil kralj v danskem filmu Kraljeva zadeva.

Že popoldne je iz Berlina prispela dobra novica, da je srbski film Parada Srdjana Dragojevića, pri katerem je Slovenija koproducentka, prejel glavno nagrado v drugem najpomembnejšem programu Berlinala – Panorama.