Veteranka nemega filma

Na svojem domu v Los Angelesu je pred dnevi v 105. letu umrla ena poslednjih prič obdobja nemega filma, ameriška igralka in plesalka­ Carla Laemmle. Pokojnica, ki kljub visoki starosti tako rekoč ni imela zdravstvenih težav, je bila nečakinja Carla Laemmleja, slovitega ustanovitelja filmskega studia Universal Pictures. Stric Carl in njen oče Joe sta bila nemška Juda, ki sta v mladih letih emigrirala iz Laupheima v Združene države Amerike.

Filmski debut je šestnajstletna Carla doživela v grozljivki Fantom iz opere (1925), v kateri ji je režiser namenil stransko vlogo prve balerine. Resnici na ljubo ji je redkokdaj uspelo v filmu odigrati kaj več kot stransko vlogo. Med nemimi filmi, v katerih je nastopila, velja omeniti še Kočo strica Toma (1927) in The Broadway Melody (1929). Nemara najpomembnejši je bil njen nastop v klasični grozljivki Dracula iz leta 1931, v kateri je zaigrala ob Beli Lugosiju. Omenjeni film, v katerem kot potnica v kočiji bere knjigo in izreče uvodne besede, je bil hkrati njen vstop v svet zvočnega filma.

Leta 1939, po bolj ali manj obrobnih vlogah v vsega dvanajstih filmih, se je Carla Laemmle umaknila v zasebno življenje in se – presenetljivo – na filmskih platnih znova pojavila v visoki starosti. Najprej kot vampirka v filmu The Vampire Hunters Club (2001), nato pa še v nekaj drugih igranih filmih in dokumentarcih. Kot ena redkih še živečih prič iz časov nemega filma je bila iskana sogovornica in hranilka spominov na osebnosti iz najzgodnejšega obdobja tovarne sanj.