Tiskane izdaje
»Trenutno imam težave s sluhom, morda boste morali kako vprašanje ponoviti,« je rekel Oliver Stone, medtem ko sva se rokovala v hotelu Intercontinental v Torontu. Povod za najino srečanje je bila premiera njegovega filma Snowden, v katerem kontroverzni ameriški filmar secira svetovno afero, v kateri je nekdanji agent ameriške agencije za državno varnost razkril umazano igro ameriških tajnih služb in nelegalna prisluškovanja.
Tudi vi sami ste bili nekoč deležni šokantnih spoznanj o ameriški politiki …
Ja, bil sem prostovoljec v Vietnamu, bil sem mlad in naiven. Prav kot Ron Kovic, ki ga je igral Tom Cruise v mojem filmu. Tudi on je kasneje spregledal in spoznal resnico. Takrat nisem razumel, kaj se dogaja v Vietnamu in ZDA, bil sem mlad in ne dovolj poučen. Moj oče je bil konservativec in republikanec, v takem okolju sem odrastel. Takrat je imelo to smisel, ampak Amerika, kakršno sem poznal takrat, je izginila. Danes je to radikalno drugačna država.
Verjamete, da se ta radikalna Amerika lahko v prihodnje spremeni?
Predvidevam, da bi zdaj moral reči nekaj, kar bo vzbudilo upanje v prihodnost (smeh), ampak ne vem, koliko sem lahko optimističen. Globoko smo zabredli. In to ne od včeraj. Danes vemo, da smo v telefone in računalnike vdirali že leta 2007, da smo v kibernetični vohunski vojni že od davnih časov. In vse to se dogaja pod mizo, ampak potem ko Snowden to razkrije, je on negativec in izdajalec. Ampak v resnici potrebujemo več ljudi, kot je Snowden, on je luč v temnem tunelu, pravi patriot, ki ima rad svojo državo in spoštuje ustavo.
Se je Snowden zavedal, kakšno mednarodno afero bo sprožil z razkritjem škandala o prisluškovanju?
Mislim, da se je popolnoma zavedal posledic zase osebno in globalno. Svet je bil šokiran, ko je izvedel, da smo vsi pod drobnogledom. Snowden je spoznal, da prisluškujemo Japoncem, Kitajcem, Nemcem, Rusom in da je to globalna akcija, ki ni defenzivna, ampak ofenzivna.
Kaj ste vi izvedeli o NSA za zaprtimi vrati?
Veste, kaj? Normalen človek potrebuje kar precej časa, da razume, kako deluje to vohunsko sranje. To je neki povsem drug svet, ki ve za stvari, o katerih navadni ljudje niti ne razmišljamo. Če vprašate mene, oni teptajo ustavo, kjer le hočejo, zato ker jo lahko. Lahko prisluškujejo, komur koli želijo, zasledujejo, kogar koli želijo, berejo vašo elektronsko pošto in sledijo vašemu mobilniku. Pred njimi se ne more skriti nihče na svetu.
Mislite, da bo ameriška javnost po filmu spremenila mnenje o Snowdenu?
Upam. S Snowdenom sem se srečal devetkrat, prav zato da bi videl, kakšen človek je, kaj je resnica in kaj laž. Seveda smo govorili tudi z drugimi pomembnimi akterji te zgodbe, upam, da smo dobro opravili svoje delo in posneli objektiven film, ampak kdo ve, morda bomo zdaj, ko je film že zunaj, spoznali kaj novega. V tem vohunskem svetu ni nič več presenetljivo.
Je Snowden najtežji film, ki ste ga doslej posneli?
Ne vem, ali je najtežji, JFK je bil precej zahteven, ampak Snowden je bil zahteven glede raziskovalnega dela. Dodatna težava pa je, da je moral biti Snowden poleg tega še napet triler, drugače ga ne bi nihče šel gledat. Ne seveda triler vrste Jason Bourne, ki je čisti popcorn film, ampak triler, postavljen v realistični svet vohunov in tajnih služb.
Ste posumili, da prisluškujejo tudi vam? Ste zato povečali varovanje na snemanju?
Pojma nimam, ali so mi prisluškovali in ali so me zasledovali. Za zdaj sem živ (smeh). Kar njih zadeva, nikoli ne veš, pri čem si, tako da smo uvedli veliko previdnostnih ukrepov, bili bi neumni, če jih ne bi. Nismo uporabljali običajnih kanalov komunikacije, kot je na primer elektronska pošta, o vseh pomembnih rečeh smo komunicirali samo prek papirja. Film smo tudi snemali v Nemčiji, ne le zaradi varnosti, ampak tudi zato, ker Nemčija na Snowdena gleda z naklonjenostjo.
Je to, da je film v kino prišel malo pred ameriškimi volitvami, naključje?
Čisto naključje.
Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da se na teh ameriških volitvah odloča samo za manjše zlo?
Vprašanje je, kaj je manjše zlo od teh dveh kandidatov. Na teh volitvah se nihče ne ukvarja s človekovimi pravicami, z vprašanjem nadzora, kibernetične vojne, kampanja je samo še ena licemerna predstava za ameriško javnost. Nihče ne govori o vojnah, v katere smo vpleteni, ampak se na dan vleče le umazano perilo. Če kdo verjame, da so to demokratične volitve, da živimo v demokratični državi, ima sicer pravico do tega – ampak to so pravljice za otroke. Drugim državam pridigamo o človekovih pravicah in svoboščinah, a najprej bi morali pomesti pred svojim pragom.
Kaj menite o Trumpu? Je nevaren?
Trump je šarmanten, zabavno ga je gledati, ampak seveda je nevaren! On je norec, in predstavljajte si, da bi norec postal predsednik!
Odnosi med Rusijo in Ameriko so danes na najnižji ravni od konca hladne vojne. Menite, da grozi nevarnost eskalacije spora?
Danes se o Rusiji piše vse mogoče, ampak zakaj bi Rusija izzvala tako vojno? Zakaj bi se Rusija jebala z Ameriko, ko je ravno obratno: Amerika kar naprej jebe Rusijo, ta pa hoče samo preživeti in se obnaša defenzivno, nasprotno od nas in Nata, za katerega, mimogrede, od padca berlinskega zidu ni sploh nobene potrebe več, da bi obstajal.
So majhne vzhodnoevropske države, ki so se po padcu železne zavese demokratizirale, pomembne za ZDA?
Vsako ozemlje je lahko pomembno. Ampak na splošno gledano te majhne države niso pomembni igralci za ameriške službe, njihovi glavni sodelavci so anglosaške belske države: Velika Britanija, Avstralija, Kanada in Nova Zelandija, ki skupaj z ZDA sestavljajo tako imenovano skupino Five Eyes. Ko je bil Snowden stacioniran na Havajih, je videl, kako Izraelcem pošiljajo kup neobdelanega materiala, Mosad je v tej igri zelo pomemben. Ne vem, koliko je to všeč Palestincem, ki živijo v ZDA.
Kaj zdaj pripravljate?
Mislim, da si bom vzel nekaj oddiha po vsem tem. Sem pa pred Snowdenom naredil 10-delno serijo The Untold Story Of The United States, mislim, da je to moj najboljši projekt v karieri – če je še niste videli, vam jo toplo priporočam.
