Tiskane izdaje
Lani je število prodanih kino vstopnic na globalni ravni upadlo za 5 odstotkov in to kljub strmi rasti razvijajočih se držav, kot je Kitajska, kjer letno zgradijo več tisoč novih dvoran. V Sloveniji je statistika še bolj porazna, saj je upad kar 17-odstoten. O razlogih za to in predvsem o poskusih obračanja tega trenda smo se pogovorili z nekaterimi distributerji, prikazovalci in poznavalci scene, povzamemo pa jih lahko na prste ene roke.
5 ključnih razlogov
1. Hollywood ne snema filmov, ki bi pritegnili gledalce, kar še posebej velja za slovenske, ki so pokazali le bežno zanimanje za superjunake.
2. Filmov distributerja Blitz, zastopnika za Warner Bros. in Fox, ki je lani imel več kot 40-odstotni tržni delež, ni v Koloseju in posledično skorajda ne v Ljubljani.
3. Največji kino v državi, ljubljanski Kolosej, je tudi kino z največjim upadom obiska (27%, v celotni Sloveniji 17%), ker zaradi pomanjkljivega vzdrževanja in rezanja stroškov gledalcu ne nudi več prijetne izkušnje.
4. Z nekaj izjemami se prikazovalci ne trudijo dovolj s promocijo filmov, ki bi obisk kina spremenili v dogodek, medtem ko se distributerji predvsem zanašajo na plakate in medijske objave.
5. Gledalcev ne prepričajo niti domači filmi, deloma zaradi tematike, predvsem pa zaradi slabe promocije, ki je praktično nemogoča, ker pridejo vsi v kina v začetku jeseni. Dodaten udarec za slovenski film v kinu so številni neodvisni filmi, ki so sicer velik osebni dosežek avtorjev, a povečini niso primerne kakovosti za širše občinstvo.
Spuži maščevalec
Večina teh razlogov ima korenine v koncu devetdesetih, tako hollywoodsko zapostavljanje akcijskih in romantičnih komedij, kot tudi Kolosejeva pridobitev skorajda monopolnega položaja med prikazovalci.
Publicist Samo Rugelj razlaga: »Namesto filmov, kot je Samo še 60 sekund, ki je bil pri nas zelo uspešen, smo dobili Marvelove junake, ki se pri nas ne primejo, medtem ko so romantične komedije preprosto nehali snemati.« Poleg tega so bili filmi z letnikom 2014 nadpovprečno depresivni, a najbrž smo edina država, kjer je Spuži Kvadratnik imel največji obisk na uvodni vikend drugih Maščevalcev, enega najuspešnejših filmov vseh časov.
50 odstotkov sive
Nedvomno je krivec tudi Kolosej oziroma posredno državne in mestne oblasti, ki so podjetju dovolile pridobitev tako velikega tržnega deleža. Ko so v devetdesetih prevzeli mariborsko in ljubljansko mrežo kinematografov, so dobili praktično monopolen položaj, takšne situacije pa se običajno sčasoma izjalovijo.
Brez rednega obnavljanja infrastrukture, osredotočanja na osnovno poslanstvo kinematografov, t.j. filme, in urejenih odnosov z distributerji, je Kolosej vse bolj izgubljal občinstvo, predvsem po tem, ko je lani Blitz umaknil svoje filme. »Skupaj z recesijskim trgom imamo sedaj stanje, kjer dva filma, 50 odtenkov sive in Hitri in drzni 7, ustvarita več kot pol celotnega obiska,« zaključi Rugelj to temo.
Multi-filmi v multikinu
Kljub upadu obiska pa smo letos opazili porast števila filmov v kinu, predvsem evropskih naslovov. Andrej Novak iz Karantanija Cinemas, ki je največji distributer s sedežem v Sloveniji, poudari, da je »več naslovov predvsem v Koloseju in še to zgolj zato, ker manjkajo filmi enega distributerja (Blitza, op.p.)«.
Za evropske filme v kinu imajo distributerji še dodatno vzpodbudo, saj so, kot izpostavi Samo Rugelj, mnogi evropski filmi subvencionirani za predvajanje v kinu. A Novak ni povsem prepričan, da bo porast števila filmov, prinesel uspešne rezultate: »Vse je v promociji. Če za nove filme nihče ne izve, je nepomembno, koliko se jih zvrsti v določenem obdobju,« in poudari, da smo imeli najboljši obisk v kinu, ko se je predvajalo manj filmov.
Janko Čretnik iz Cenexa kot distributer poda svoje razloge: »Digitalizacija filmov prinaša nižje stroške, predvsem ker podnaslavljamo sami. Poleg tega Kinodvor, ki je vsekakor primernejši prikazovalec, nima dovolj kapacitet za vse evropske filme, zato smo se odločili, da jih najprej prikažemo v multipleksih, preden gredo po kinodvoranah Art kino mreže po vsej državi, saj so tako medijsko bolj izpostavljeni.« Zaenkrat rezultati obiska ne kažejo, da bi bila ta medijska izpostavljenost dovolj za soliden obisk.
Stanje na področju kinematografije in filma na splošno v Sloveniji ni rožnato, a tudi ni kritično, saj se številni akterji vseeno trudijo ogled filma v kinu ponovno narediti kul. Več o tem kdaj drugič.
***
V jutrišnjem Vikendu preberite tudi:
Pred Melodijami morja in sonca: Lorella in Mario spet na svojem odru
Samo Budna in Odpisani: Kje si, Prlek? V vesolju!
