Tiskane izdaje
Batman proti Supermanu: Zora pravice temelji na dveh kultnih stripih obeh junakov, Vitez teme se vrača in Supermanova smrt. Prvi je bil navdih tudi za filme o Batmanu, ki sta jih posnela Tim Burton in Christopher Nolan, vendar predvsem po vizualni podobi in tonu, čeprav je Nolan v Vzponu Viteza teme nekatere scene skorajda prekopiral. V novem filmu pa bomo dobili, kot je mogoče sklepati že iz naslova, tudi ključni del zgodbe, spopad med obema junakoma. Supermanova smrt je skoraj že doživela filmsko upodobitev v nesojenem Superman živi, ki ga je nameraval režirati Tim Burton z Nicolasom Cagom v glavni vlogi.
O tem filmu je nastal zabaven dokumentarec, ki smo ga že predstavili v Delovi rubriki Dokumentirano, o samem stripu pa je scenarist in režiser Max Landis posnel zabaven kratek film.
Batman pod drobnogledomLandisov film pa ni bil prvi in tudi ne edini humorističen odziv na vse bolj resne in temačne stripovske filme. Skoraj hkrati je humoristična stran CollegeHumor v sodelovanju s komikom Petom Holmesom posnela serijo skečev Badman, ki so parodirali ton Nolanove trilogije Vitez teme in tudi scene iz filma. Predvsem na račun, da je Batman neumen, da njegova identiteta ni skrivnost in da poskuša (netaktno in neuspešno) osvajati vsako žensko.
Batman in Superman hkrati
A Batman ni bil zmeraj tako resen, da bi potreboval humorističen odziv. V svojih začetkih je sicer predstavljal antipod Supermanu in njegovi lahkotnosti, tako v vizualni podobi (tema namesto svetlobe, črna namesto barv, trikotniki in ostri robovi stavb namesto zaobljenih kupol) kot tudi po zgodbah. A s prihodom t.i. srebrne dobe stripov v petdesetih, ko sta splošni ameriški povojni optimizem in cenzura t.i. škodljivih elementov (ki naj bi bili krinka za komunistična in homoseksualna sporočila mladini) spremenila podobo stripov za 20 let, pa sta se prilagodila tako Batman kot njegov glavni nasprotnik Joker. Slednji ni bil več psihopatski morilec, ampak odštekan klovn, medtem ko se je detektiv začel zanašati na vse bolj nenavadne naprave in prevozna sredstva. V tem času sta Superman in Batman postala tudi televizijska hita. Serija Supermanove pustolovščine je celo dočakala preskok iz črno bele tehnike v barvno (zaradi česar je imel 2 različna kostuma), glavno vlogo pa je upodobil George Reeves, ki je kasneje tragično preminil v sumljivih okoliščinah. Pred desetimi leti so o tem dogodku posneli (ne posebej dober) film Hollywoodland, v katerem ga je zanimivo upodobil Ben Affleck, novi Batman, tako da se je na filmu pojavil tako v Batmanovem kot Supermanovem kostumu, oboževalci stripov pa nikoli ne bomo pozabili (ali oprostili), da je bil tudi Daredevil.
Srebrna senca in avtorski filmi
Batman je bil še uspešnejši na televiziji v neverjetno barviti in skorajda kičasti seriji z Adamom Westom v glavni vlogi. Večina se te serije najbolj spominja po oblačkih z napisi pow, bum in bang med pretepi. To je tudi eden prvih poskusov zlitja stripovskega in filmskega (oz. televizijskega) vizualnega pristopa, kar je slog, ki ga je najbrž najbolj usvojil Zack Snyder, režiser kultnega 300 in tudi filma Batman proti Supermanu. A že pred njim sta pot utirala Richard Donner s filmom Superman (1978) in deloma Superman II (1980) ter Tim Burton z Batmanom (1989) in Batmanova vrnitev (1992). Ti štirje filmi so bili izjemne uspešnice, a niso toliko stripovski filmi kot stripovski tematiki prilagojen samosvoj režijski pristop obeh avtorjev, ki niti nista upoštevala nekaterih osnov njunega kanona. Superman zavrti svet v nasprotno smer in obrne čas nazaj, medtem ko je Joker morilec Batmanovih staršev. Predvsem pa sta oba filma našla pravo razmerje med humorjem in dramo, kar je kasneje uspelo le redkim režiserjem in filmom.
Nova doba
Nova doba stripovskega filma se začenja z novim tisočletjem, s filmoma Možje X in Spider-man. Prvi je postavil temelje za pripovedovanje družbenih alegorij, drugi pa je eden redkih, ki je uspešno nadaljeval Donnerjev in Burtonov vzorec. To ni nepričakovano, saj ga je režiral Sam Raimi, ki je humor našel celo v grozljivkah, kot so Zlobni mrtveci 2. Kasneje je Marvel na podobnih temeljih zagnal Iron Mana in zgradil celo filmsko in televizijsko vesolje in uspešen filmski studio. Trenutno snemajo po dva do tri filme na leto in zraven še 4 sezone televizijskih serij. V kina letos prideta Stotnik Amerika: Državljanska vojna in Doktor Strange, na televizijo in Netflix pa Agenti S.H.I.E.L.D., Agentka Carter, Daredevil in Luke Cage.
Može X je režiral Bryan Singer, ki je zgodbo drugačnih, družbeno izključenih mutantov uporabil kot metaforo za geje. Njegove zasnove je nato nadgradil Christopher Nolan v trilogiji Vitez teme, le da so njegove metafore bile zgrajene na vojni proti terorju in gospodarskem zlomu oziroma uporu proti njemu, kot je gibanje Occupy. Ko se je studio Warner Bros., ki ima v lasti stripovsko hišo DC in s tem Batmana in Supermana, po zaključku Nolanove trilogije odločil narediti svojo serijo filmov v odgovor na Marvelovo, so ostali na isti poti, čeprav so izbrali novega Batmana. Jekleni mož je bil prvi korak, z Batman proti Superman pa se tudi pri njih začenja serija dveh filmov letno. Avgusta bomo lahko ponovno srečali Batmana v Samomorilskem vodu, filmu posvečenem zlikovcem, ki jih je Vitez teme strpal za zapahe, v prihodnjih letih pa bodo sledili še Wonder Woman, Aquaman, The Flash in seveda filma, kjer se bodo vsi združili, Liga pravice 1 in 2.
Kocke se sestavijo
Humor je še težje držati na nivoju kot dramo in to se opazi tudi pri Marvelovih filmih, kjer so filmi o Stotniku Ameriki in Maščevalcih postali vse bolj temačni trilerji. Vendar pa se na obzorju že zlaga rešitev. Predlanski Lego film je presenetil, ker ni bil zgolj reklama za igrače, temveč je ponudil pristno zabavno in navdušujočo zgodbo in lik Batmana je bil njegova najsvetlejša točka. Prihodnje leto dobimo Lego Batman film, nedvomno pa se bo vrnil (skupaj s še kopico drugih superjunakov) tudi v nadaljevanju Lego filma v 2018. V svetu stripovskih tisočerih franšiz bomo tako zmeraj imeli Lego.
