Zgodbe migrantov, na katere 
smo prepogosto imuni

Pet dni in 25 žanrsko raznolikih filmskih zgodb je tudi priložnost za poziv k nujnim spremembam.

pon, 18.06.2012, 09:00
Svetovni dan beguncev, 20. junija, že tretje leto zapored obeležuje tudi Festival migrantskega filma.

Festival, posvečen vsem beguncem in migrantom tega sveta, se bo uradno pričel danes s projekcijo portreta sodobnih ekonomskih migracij v filmu Svobodni svet britanskega režiserja Kena Loacha.

Cilj Slovenske filantropije in Zavoda Voluntariat, ki sta organizatorja festivala, je, da v tem tednu »ne migrirate le po ljubljanskih filmskih lokacijah, temveč tudi po izvoru svojih prepričanj in predsodkov«. Festival se namreč dotika problemov vseh nas, je prepričana Marina Uzelac s Slovenske filantropije.

»Zgodbe migrantov gredo prepogosto mimo in imuni smo na težave, s katerimi se soočajo, in na krivice, ki se jim godijo. S filmi in pogovori soočamo občinstvo z migrantskimi zgodbami, kar vsekakor pripomore k večjemu zavedanju o vsem, kaj se na tem področju dogaja. Poleg osveščanja je festival tudi poziv k skupni angažiranosti za nujno potrebne spremembe, ki bi beguncem in drugim migrantom omogočile dostojno življenje v naši skupnosti,« še pojasni vizijo festivala.

Povezoavnje ustvarjalcev 
in aktivistov

Migracije namreč niso nekaj, kar se dogaja zunaj našega okolja, in tudi niso zgolj lokalni problem, saj gre za transnacionalni in transregionalni pojav. Sočasno je festival tudi priložnost za povezovanje kulturnih ustvarjalcev in družbeno angažiranih aktivistov. V svetu je opazen naraščajoči trend filmov z migrantsko tematiko, predvsem pa je zanimanje za to temo zaznavno med mladimi amaterskimi ali neuveljavljenimi filmskimi ustvarjalci.

Projekciji takšnih filmskih izdelkov bo posvečen četrtek, 21. junija, v posebnem programskem sklopu Filmska potovanja po Balkanu, ki je tudi letošnja novost festivala in – kot pojasnjuje Uroš Krasnik, član organizacijske ekipe FMF – predstavlja tretjo dimenzijo festivalskega filmskega nabora.

»Letos smo v okvirju Voyages through forgotten place in s finančno podporo Evropske kulturne fundacije sodelovali z mladimi filmskimi ustvarjalci iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, ki so posneli šest kratkometražnih dokumentarnih filmov«.

Ti bodo premierno prikazani prav na FMF, kasneje pa tudi v Zagrebu in Novem Sadu. Vključevanje amaterske in atomizirane filmske dejavnosti v nekoliko bolj strukturirano in trajnostno zasnovan festivalski okvir lahko po mnenju Krasnika, razumemo kot svojevrsten, v našem prostoru celo avantgarden projekt. Mladim ustvarjalcem se nudi namreč podporo tako na strokovni ravni s filmskimi delavnicami in mentorstvom mednarodne zasedbe filmskih veteranov, kot tudi na promocijski.

Travme in upanje

Sicer pa bo v petih dneh festival ponudil 25 žanrsko raznolikih filmskih zgodb, ki se migrantske tematike dotikajo različno. »Nekateri izmed teh pogledov so tudi pozitivni, celo navdihujoči in brez odvečne patetike. Verjetno najboljši so prav tisti filmi, ki dramaturško dovršeno kombinirajo oboje – travme migrantov in njihovo upanje na boljše življenje ter pozitivne posledice, ki jih prinaša medkulturna izmenjava znanj in izkušenj, ki jih migranti vnašajo v novo življenjsko okolje. Ta transfer pomembno doprinese k socialnemu, kulturnemu in ekonomskemu razvoju družbe, ki smo ga v končnem seštevku deležni vsi prebivalci večkulturnih okolij.

Zgodbe migrantov so seveda različne, saj so različni razlogi, ki jih silijo v to, da zapustijo svoje domove. »Njihov prihod v Evropo je izredno otežen, mnogo ljudi pri poskusu vstopa v Evropo izgubi življenje ali pa so po hitrih postopkih prisilno deportirani v države, kjer jim pretijo nevarnost ali nevzdržni življenjski pogoji. Tisti, ki jim uspe, pa se soočajo z vedno bolj restriktivnimi politikami, ki znižujejo standarde zaščite in bivanja teh ljudi. Slovenija pri tem ni izjema,« realno sliko opiše Uzelac.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se