V Cankarjevem domu so na tradicionalni prireditvi Fotografija leta 2010, ki jo organizira revija Emzin, podelili tri nagrade za najboljšo avtorsko fotografijo, časopisna hiša Delo pa je nagradila tudi najboljšo reportažno fotografijo.

V prvem preddverju Cankarjevega doma je bila drevi tradicionalna prireditev Fotografija leta 2010, ki jo organizira Emzin, revija za kulturo in na kateri predstavijo nagrajence ter odprejo razstavo nagrajenih in izbranih fotografij natečaja. Podeljene so bile tri nagrade za avtorsko fotografijo in nagrada za najboljšo reportažno fotografijo. Prvonagrajenka je Maja Alič iz Domžal (za opus Obrazi samopodobe), drugo nagrado so podelili Jaku Babniku iz Ljubljan (za opus We are dogs!), tretjo pa je je dobil Branko Blaž Lesjak iz Velenja. Delo, časopisno in založniško podjetje d.d., pa je podelilo nagrado za reportažno fotografijo - tokrat jo je prejela Manja Zore iz Ljubljane.

Fotografija leta 2010, natečaj revije za kulturo Emzin za najboljšo slovensko fotografijo, je organiziran že šestnajstič. Natečaj je bil razpisan 11. decembra 2009 in se je zaključil 18. januarja 2010. Na letošnji natečaj je prispelo najvišje število fotografij doslej, in sicer 540 fotografskih opusov oziroma 3164 fotografij. Poslane fotografije predstavljajo produkcijo slovenskih fotografov različnih generacij, vsebin, formatov in tehnik.

V letošnji žiriji so se zbrali: Antoine D'Agata, dokumentarni fotograf (agencija Magnum Photos), Pariz; Metka Dariš, art direktorica revije Emzin, Ljubljana; Filip Horvat, fotoreporter, Zagreb; Cvetka Požar, višja kustosinja v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, in Klavdij Sluban, fotograf, Livold, Pariz. Žirija je bila sestavljena tako raznovrstno, da lahko izbrana in nagrajena dela kažejo ves razpon delovanja, ki ga ima fotografija danes.

Denarno nagrado v vrednosti 1.300 evrov (podeljuje Canon Adria d.o.o.) je prejela Maja Alič, ki je žirijo prepričala s ciklom osmih portretnih fotografij velikega formata raznolikih izrezov obraza in gest, fotografiranih v različnih prostorih in emocionalnih stanjih portretiranke, ki se nikjer ne razkrije v celoti. Cikel odraža izrazito subjektiven in obenem konceptualni pristop, ki odpira obetavne možnosti nadaljnjega fotografskega ustvarjanja Maje Alič. Prepoznavanje osebe skozi oko kamere, ki je tukaj v vlogi pogleda drugega, v očeh katerega pa se nikoli ne prepoznamo, saj se iskanje resnice, ki naj bi jo bila fotografija zmožna prikazati, neprestano izmika, rezultira v nezmožnosti prepoznavanja ali iskanja samega sebe, kar avtorica nazorno prikaže skozi cikel osmih različnih stanj portretiranke. Denarno nagrado v vrednosti 900 evrov (podeljuje AV studio d.o.o.) je dobil Jaka Babnik, ki je v svoji seriji predstavil oddaljeno, ne dovolj razkrito in večini nedostopno tematiko psov, vzgajanih za pasje borbe. Ta zahteva drugačen, nedokumentaren, subjektiven, esejističen pristop. Jaka Babnik se je odločil, da na fotografijah ne pokaže ljudi, ki svojo moč udejanjajo na nemočnih živalih, kar se pri tem koherentnem ciklu desetih fotografij izkaže kot prava izbira za preizpraševanje o naravi tega početja oziroma o človeški naravi. Denarno nagrado v vrednosti 700 evrov (podeljuje Foto Beseničar) pa je za cikel osmih fotografij iz serije Okoli polnoči prejel Branko Blaž Lesjak. Fotografira vsakdanje dogajanje, ki je zaradi specifičnega časa dneva zreducirano na minimum. Nepomembne dogodke, kot so čakanje, hoja, lajež psa ali preprosto stanje stvari v zunanjem prostoru, zabeleži kot estetizirane, barvne sekvence, ki kot take ostajajo pomensko odprte. - Obrazložitev podeljenih nagrad je za žirijo zapisala Cvetka Požar, višja kustosinja v Arhitekturnem muzeju Ljubljana.

Nagrada za reportažno fotografijo (denarna nagrada v vrednosti 1.000 evrov) je pripadla Manji Zore, žirijo pa je prepričal avtoričin sodobni pristop k aktualiziranju vsakdanje in vseprisotne teme - bolezni -, s katerim širi meje reportažne fotografije. »Skozi intimne, a hkrati realistične posnetke deformiranih rok nas sooči s posledicami te bolezni, ki lahko prizadene vsakogar. Z izpostavitvijo obolelih različnih starostnih skupin avtorica ne pokaže zgolj vidnih, fizičnih posledic, ki so krute, saj jim otežujejo opravljanje osnovnih, vsakdanjih del, temveč s subtilnim psihološkim pristopom problematizira tudi njihovo mesto v družbi in pri tem napoti k možni rešitvi,« so med drugim zapisali v obrazložitvi.   

V letošnji ožji izbor se je uvrstilo 41 avtorjev s 50 opusi. Na podlagi odločitve mednarodne strokovne žirije so na razstavi predstavljeni celotni opusi nagrajencev. Na razstavi ožjega izbora so predstavljeni bodisi izbori fotografij iz opusov bodisi celotni opusi. Letošnja novost je zaslon s projekcijo celotnih nagrajenih opusov in celotnih opusov, ki so se uvrstili v ožji izbor. S tem želijo obiskovalcem omogočiti celovitejšo primerjavo med nagrajenimi opusi in opusi iz ožjega izbora. Po odločitvi članov žirije nagrajene opuse odlikuje dovršenost vsake posamezne fotografije in opusa kot celote.