Prešernovo nagrado letos prejmeta plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gatnik. Reboljeva je od nekdaj uspešno vzporejala klasični balet in sodobni ples, Gatnik pa je v prvi vrsti sijajen risar.

Ljubljana - Na predvečer kulturnega praznika so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravili proslavo, na kateri so podelili male in velike Prešernove nagrade, najvišja državna priznanja v kulturi. Ton proslavi pod naslovom Stopaš, je slika v srcu... so dajali verzi Milana Jesiha, režiser kulturnega programa je Marko Sosič.

Prešernovo nagrado letos prejmeta plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gatnik. Dobitniki nagrade Prešernovega sklada pa so umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, igralec Peter Musevski, skladatelj Aldo Kumar, igralka Barbara Cerar, pisatelj Andrej Rozman Roza in plesalka Maja Delak.

"Če nimam pri roki svinčnika, načečkam kaj s kulijem"

Kostja Gatnik, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, je posegel na različna področja, od slikarstva, grafičnega oblikovanja in ilustracije do fotografije. Na vprašanje, katera likovna disciplina mu je najbližja, je povedal: "Nimam preferenc, vse rad delam. Se pa seveda najde kakšen dan, ko je vse težko."

Če je bil nenehno navzoč v grafični in knjižni produkciji s karikaturo, stripom, plakatom, ovitki nosilcev zvoka, knjižni opremo in ilustracijo, pa je slikarski opus pokazal le izjemoma. Na vprašanje, kje so razlogi za takšno odločitev, je dejal: "Verjetno zato, ker slikam samo zase." Sam sicer na slikarstvo znotraj svojega opusa gleda kot na "en tak majhen, dokaj miren privaten kotiček, kjer odgovarja samo sebi".

Gatnik je, kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, v prvi vrsti sijajen risar, kar mu je omogočilo izjemno učinkovito izražanje na številnih področjih. Kot je povedal, svinčnik prime v roke skoraj vsak dan. "Če nimam pri roki svinčnika, načečkam kaj s kulijem," je dodal.

"Balet v Sloveniji na visoki tehnični in umetniško-izvedbeni ravni"

Mateja Rebolj (1950) je leta 1970 končala baletno šolo v Ljubljani. Med letoma 1972 in 1973 je nadaljevala študij na Šoli za balet in sodobni ples M. Rambert v Londonu. V ljubljanskem baletu je bila solistka med letoma 1971 in 1996. V tem času je ustvarila številne nosilne vloge, med njimi Giselle iz istoimenskega baleta in Odette iz Labodjega jezera.

Reboljeva je od leta 1987 stalna sodelavka Plesnega teatra Ljubljana. Nastopila je z večino vodilnih sodobnoplesnih koreografov, nastopa tudi v gledaliških projektih Dragana Živadinova, Barbare Novakovič in Matjaža Bergerja. Toda vseh, ki spremljajo njeno umetniško pot, naj bodo laiki ali strokovnjaki, se vedno dotakne njena odrska prezenca.

Plesna scena v Sloveniji, pa naj gre za klasični balet ali sodobni ples, je vedno znova vzrok za problemske okrogle mize in širše razprave. Če nekateri institucionalnemu klasičnemu baletu pogosto očitajo nekakšno "okostenelost", se je pri sodobnem plesu, vsaj do nedavnega, beseda vedno ustavila pri pomanjkljivi infrastrukturi. Glede na to, da je Reboljeva doma v obeh svetovih, je vprašanje na dlani. Kako sama ocenjuje stanje slovenskih plesnih stvari?

"Mislim, da je balet v Sloveniji kar na visoki tehnični in umetniško-izvedbeni ravni, kar lahko utemeljim na podlagi izjave plesne kritičarke revije Dance Europe, Maggie Foyer. Po premieri Bajadere v CD je izjavila, da bi predstava brez težav lahko gostovala v londonskem Covent Gardenu," je povedala Reboljeva.