Mo. B./STA
Maribor - Mestni občini Maribor so zavrnili vseh pet prijavljenih projektov za evropsko prestolnico kulture (EPK). Nekateri za uspešno izpeljavo projekta rešitev sedaj vidijo v posebnem zakonu o EPK.
Kot je za današnji Večer povedal direktor urada za kulturo na mariborski občini Aleš Novak, gredo njihove pobude ministrstvu in vladi k iskanju ustreznega finančnega podpornega mehanizma, po katerem bo država lahko zagotavljala vsaj približno delež sredstev, ki so bila predvidena kot delež države pri infrastrukturi v okviru bruseljske prijave. Pobud za reševanje finančnih zagat je več, ena od njih je zakon o financiranju razvojne infrastrukture EPK.
"Pričakujemo, da bi država za enega največjih razvojnih projektov v vzhodnokohezijski regiji našla nujno potrebnih 80 milijonov evrov za sofinanciranje deleža države pri projektih. Šele vzpostavitev in izgradnja te infrastrukture bo omogočala doseganje ciljev EPK," je za časnik povedal Novak.
Direktorica mariborske mestne uprave Milica Simonič Steiner pa je povedala, da se po navodilih ministrstva za kulturo prijavljajo na vse razpoložljive razpise. Na službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so poslali predlog po vzoru olimpijskih iger v Grčiji in EPK v Guimaresu, da bi v okviru kvote evropskih sredstev oblkovali sklad v višini 80 milijonov evrov. Tako bi se vedelo, da so ta sredstva rezervirana za investicije v EPK za vsa partnerska mesta. Kot drugo varianto je omenila zakon o EPK.
V ustanovitvi zakona o EPK vidi rešitev tudi državnozborski poslanec Matevž Frangež. Zakon je potreben, ker "EPK ni projekt ene izmed 210 občin, ampak nacionalni projekt". "V naslednjih dneh bomo prišli do končnega besedila predloga zakona. Verjamem, da je v državnem zboru dovolj naklonjenosti Mariboru in EPK, da bomo uspeli," je povedal.
Majda Potrata, mariborska poslanka v DZ in predsednica parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport, pa meni, da EPK ni krizni projekt, zato ne potrebuje novega zakona. grede (ne)naklonjenosti posameznih političnih struktur do EPK pa bi bilo dobro pogledati, kako se je vlada oziroma ministrstvo za kulturo leta 2007 opredelilo do projekta in kako so bile postavke načrtovane v nacionalnem programu za kulturo.
Odstopanj od participacije države ni, čeprav so se gospodarske razmere bistveno spremenile, je povedala Potrata in ponovila, da je EPK pripoznan kot nacionalni projekt. V organizaciji in relacijah med državo in partnerskimi mesti se je kaj odvijalo počasneje, kot bi se lahko, a se je po Potratovi treba realno vprašati, kdo je zamujal. Potrata bi pričakovala več samozavesti pri organizatorjih in ne problematiziranja, ali projekt bo ali ne bo. Zanjo je zdaj razmislek o posebnem zakonu izguba časa. "Sam zakon ne prinese sredstev, saj dobro poznamo zgodbo o kulturnem tolarju in evru," je povedala.
Ptujski župan Štefan Čelan je za zakon, a ga mora predlagati vlada. Soboški župan Anton Štihec prav tako meni, da je zakon o EPK nujen, saj bi bilo preko zakona sredstva za infrastrukturo in programe laže zagotoviti. Glede izidov omnenjenga razpisa pa je povedal: "Če se bo izkazalo, da gre za postopkovne napake pri preučitvi vlog, bomo zahtevali odstop ministrice Širca."