Tiskane izdaje
Nastopili bodo tudi Akademski pevski zbor Ivan Goran Kovačić iz Zagreba, Zbor Opere HNK in mednarodni orkester Purpur ter solisti v mogočnem Brucknerjevem Te Deumu. Program bo (po Brucknerju kot uvodu) obsegal še preludij k tretjemu dejanju Lohengrina Richarda Wagnerja in zbor ciganov iz Verdijevega Trubadurja, v počastitev njunih jubilejev, dvestotih obletnic rojstva, ter na koncu še Uverturo 1812 Petra Iljiča Čajkovskega. Prireditev se vključuje v evropski projekt Glagolica – evropski glasbeni jezik. Hrvati nastopajo s podobnim programom na festivalu Kvarner v Opatiji.
Monumentalni večer
Drugič, vsako mesto nima okrog javnega kulturnega prizorišča toliko cerkva, kot jih je v Ljubljani blizu Kongresnega trga. Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je omenil več cerkva, verjetno se bodo zvonovi najbolj slišali iz uršulink, frančiškanske cerkve, stolnice sv. Nikolaja, pa še nekoliko bolj oddaljenega Šentjakoba. Zvonilo bo petnajst minut; najmanj tako kot pred meseci, ko so naznanili izvolitev novega papeža Frančiška.
Glasbenikom na odru se bo tokrat pridružil orkester Slovenske vojske, koordinacija pa ne bo le v rokah dirigenta, ampak še vojaških vezistov, ki bodo povezani z možnarji in zvonarji. Seveda bo najvažnejše, koliko sekund potuje zvok ali pok ali grom do Kongresnega trga ali iz posamezne cerkve do poslušalcev. Sicer lahko zvočni vlak zdrvi nenadzorovano brez voznega reda, kot se je enkrat že zgodilo in je namesto usklajene harmonije nastal kaos. Tokrat bodo vezisti morali znati brati partituro ali pa jih bo moral dirigent imeti pod nadzorom prav tako kot čez dvesto nastopajočih.
Glasba Napoleonovega poraza
Slavnostno Uverturo 1812 je Čajkovski napisal leta 1880 ob posvetitvi cerkve Kristusa Odrešenika v Moskvi, posvečena pa je spominu Napoleonovega poraza v Rusiji leta 1812. V Ljubljani so jo, kot omenjeno, enkrat že izvedli na Kongresnem trgu, enkrat pa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, tako da so bili topovi in cerkveno zvonjenje posneti, a je tudi tam sinhronost organizatorjem ušla iz rok, tako da je »pokalo« in »zvonilo« vsevprek, kot v vojni, ko obe strani izgubita glavo. Morda je Čajkovski tako celo hotel. Kdo ve, ali so slavnostno Uverturo 1812 kdaj izvedli na Rdečem trgu in je bilo tam toliko ljudi kot na nedavnem koncertu Ane Netrebko in Dmitrija Hvorostovskega.
Kaj vse bomo proslavljali mi, ni bilo natančno sporočeno; govori se o nekaj visokih tujih obiskih v Ljubljani. Predsednik republike Borut Pahor je povabil njuni cesarski visokosti, japonskega princa in princeso Akišino, britanski veleposlanik pa njuni kraljevi visokosti grofa Wesseškega (Edwarda) in grofico Wesseško.
Osupljivi vizualni učinki
Glasbeno-vizualni performans Ars Electronica napoveduje marsikaj, še zlasti, če bo lepo vreme. Dirigent Ivan Repušić sicer ne bo dirigiral iz helikopterja, ki ga skrivaj napovedujejo, a še ni zanesljivo, ali bo poletel nad prizoriščem. Bolj omenjajo polete ali spuste tako imenovanih kvadkopterjev med Brucknerjevim Te Deumom z Ljubljanskega gradu in naj bi v obliki svetlobnih teles razsvetljevali um in razum ljudi v najlepšem mestu na svetu. Te Deum je sijajno glasbeno delo, ki kaže Brucknerjevo poveličanje Boga in je hvalnica Stvarniku, saj je bil skladatelj eden najbolj religioznih ljudi v tedanji Avstriji. Ali bo božje razsvetljenje obžarčilo glave zlasti obiskovalcev v prvih vrstah na Kongresnem trgu, bomo še videli v nadaljevanju leta in prihodnjih letih sploh. Med solisti napovedujejo nastop sopranistke Martine Zadro, altistke Jelene Kordić, tenorista Aljaža Farasina in basista Luciana Batinića.
Organizator Festival Ljubljana napoveduje izjemen glasbeni dogodek, »obogaten z nenavadnimi in osupljivimi vizualnimi učinki, ki jih pri nas (še) nismo vajeni, drugod pa postajajo takšne prireditve pogosta ponudba velikih festivalov in prireditev na prostem. Za vse to bo poskrbela družba Ars Electronica iz Linza, ki v svojih laboratorijih ciljno razvija nove metode umetniškega izraza. Te se gibljejo od kulture in izobraževanja do industrije in gospodarstva. Zavedajo se, da je moderna informacijska tehnologija za vlogo umetnosti bistveni dejavnik družbenih inovacij.
Pri tem je tonsko snemanje v koncertnih dvoranah enako pomembno kot različno vizualno in zvočno soustvarjanje na zunanjih prizoriščih. Vse to uresničuje vrsta umetnikov in pri tem soustvarja koncepte, načrtovanje in izpeljavo mednarodnih naročil. Med njimi so strokovnjaki informatike, fiziki, arhitekti, sociologi, umetnostni zgodovinarji, znanstveniki s področja kulture, medijev in komunikacije. Takšno tesno sodelovanje, ki traja že šestnajst let in se nenehno prepleta in oplaja, sega daleč prek doslej znanih umetniških vsebin,« so pojasnili na Festivalu Ljubljana.
Omenimo še orkester Purpur; je mednarodni in nastopa bolj priložnostno oziroma projektno, kot tokrat v Ljubljani. Sestavljajo ga glasbeniki in glasbenice iz Evrope (66 je stalnih članov) in je skupni evropski projekt. Deluje tako, da ga za nastope in v skladu s programom izbere dirigent.
Ivan Repušić (1978) je stari znanec slovenskega občinstva, po rodu iz Splita. Odkar je požel velik uspeh z domačimi orkestri, se vse bolj uveljavlja v tujini, zlasti v Nemčiji, kjer dirigira predstave v pomembnih opernih hišah in si utira pot med iskane in cenjene dirigente, zlasti v Berlinu, Hannovru in Hamburgu, kjer je nazadnje dirigiral Donizettijevo opero Ljubezenski napoj. Akademski zbor Ivan Goran Kovačić je bil ustanovljen leta 1948 in je največji mešani pevski zbor na Hrvaškem. V Ljubljani je nazadnje nastopil na skupni izvedbi Mahlerjeve Osme simfonije.
