Tiskane izdaje
John Lee Hooker's World Today
Glitterhouse Records, 2017
Blues je glasbena sestavina iz katere izhaja večina svetovne popularne glasbe. To je glasba, ki so jo v srcih in glavah iz zahodne Afrike v jug Združenih držav Amerike prenesli temnopolti sužnji in je glasba življenja, trpljenja in upanja. Popularnost bluesa je imela različne stopnje. V prvi polovici 20. stoletja je bila to glasba temnopoltih Američanov za temnopolte Američane. Z razvojem bluesa v jazz na eni in rock'n'roll na drugi, pa je to postajala vse bolj tudi glasba ameriške bele mladine.
Svetovni bum bluesa je bil v prvi polovici 60. let, ko je popolnoma okupiral Veliko Britanijo in posledično ves svet. Konec prejšnjega stoletja pa je s popularizacijo glasbe sveta, vse več ušes lahko slišalo saharski blues iz Afrike, kjer ima ta glasba svoje korenine. Če je tamkajšnji veliki bluesman bil Malijec Ali Farka Toure, je bil na jugu ZDA njegova sorodna duša John Lee Hooker. Kitarist, skladatelj in pevec, ki se je verjetno rodil pred sto leti ali pa še prej, je pogruntal električni boogie, iz česa se je razvil rock'n'roll. Glasbenik širokih stilov in zvočnega minimalizma je bil vedno eden najbolj čaščenih blueserjev, poleg Muddyja Watersa, in je z nekaj zadnjimi albumi tudi končno postal svetovna glasbena zvezda.
Spoštovanje do bluesa in do Hookerja je spodbudilo avstralskega glasbenika Huga Raca, ki je dolgo časa živel in delal v Evropi, da je skupaj z italijanskim slikarjem, ogličarjem in manipulatorjem zvoka Michelangelom Russom posnel album John Lee Hooker's World Today v spomin na rojstvo tega glasbenega velikana. Hugo Race dojema blues kot hrbtenico svoje glasbe, podobno kot njegov glasbeni sodrug Nick Cave, s katerim je bil v prvi postavi skupine Nick Cave And The Bad Seeds. Poleg številnih zasedb je tudi član skupine Dirtmusic skupaj z ameriškim ljubljančanom Chrisom Eckmanom, in v kateri energično prepletajo ameriški in malijski blues z elektronsko zvočnostjo.
Tako kot smo že večkrat zapisali, da je Nick Cave vzorčen bluesman 21. stoltja, bi lahko to dejali tudi za Huga Raca. To potrjuje z odličnim posvetilnim albumom, kjer v družbi Russoja, izvrstno zajame duh minimalizma Hookerjevega bluesa in epskega pripovedovanja zgodb. Te zgodbe so tudi kolektivni spomin, pa tudi časovna kapsula, ki povede poslušalca v kraje, ki jih ne pozna, med ljudi, ki so že zdavnaj mrtvi, pa so mu vseeno zelo blizu. Tako zgodbe, kot ljudje.
Iz ogromnega Hookerjevaga skladateljskega opusa je izbral najbolj pripovedne pesmi in tiste, ki so mu osebno blizu, ter jih podal na povem hookerjanski način, a vseeno sta oba dodala še lasten glasbeni odtis. In pri tem je zelo zanimivo slišati Race-Russojevo različico pesmi The Motor City's Burning, ki jo je napisala bela proto punk blues zasedba MC5 iz Detroita, in jo je po svoje izvajal tudi John Lee Hooker. Ta je s tem mestom organsko povezan, saj se je v to mesto preselil iz ameriškega Juga in začel delati v Fordovi tovarni avtomobilov in pa tudi z glasbeno kariero. Zgodba o enem največjih uporov proti režimu v zgodovini ZDA, je tudi zgodba o proletarskim mestu in njegovih prebivalcih.
Album John Lee Hooker's World Today je povsem primeren prenos bluesovskega izročila v novo tisočletje, ki sta ga Hugo Race in Michelangelo Russo opravila z vsem spoštovanjem. Album sta sinoči predstavila v Ljubljani v Pinelini dnevni sobi, zvečer pa bo njuna vizija Hookerjevega bluesa ob 20. uri zazvenela še v kulturnem domu Janeza Trdine v Novem mestu.
