Album tedna: Smaal Tokk, Sindrom druge plošče

Izvrsten šopek glasbenih duhovitic edinega primorskeha hangsta raperja.

Objavljeno
09. junij 2017 16.22
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Smaal Tokk
Sindrom druge plošče
Celinka, 2017

Edini pravi primorski hangsta raper je Smaal Tokk, ki ga igra Marko Bratuš. Ta fiktivni lik na izvrsten pripovedovalsko-glasbeni način secira sebe, predvsem pa svojo okolico in nam vsem ljube Slovence in Slovenke, pa tudi NeSlovence in NeSlovenke in tudi druge, ki so še bolj NeSlovenci in NeSlovenke. Ta fiktivni lik si je omislil tudi (fiktivno) ženo, Radmilo, ki ima na tem, drugem albumu, svojo pesem, ki si jo seveda zasluži. Naslov albuma pa je povzet iz zgodovine sodobne popularne glasbe, ko glasbenik, ki je bil izredno uspešen s prvencem, kar Smaal Tokk seveda ni bil, zlahka zapade v ustvarjalno krizo na drugem albumu, ki je lahko potem povsem zanič, kar se pri Smaal Tokku prav tako ni zgodilo.

Ko se je Smaal Tokk pred dvema letoma pojavil s prvencem Unotisto je bil prava osvežitev domače glasbene, še posebej rapovske, scene. Čeprav igra humornega ciničnega raperja pa je ravno s svojo prostodušno iskrenostjo gotovo eden najbolj prodornih domačih raperjev. Mogoče »pravi« raperji naj gledajo nekoliko postrani, vendar je treba priznati, da je na naši sceni kar precej takih raperjev, ki se pretvarjajo, da so pravi, so pa bistvu le slabi igralci.

O Smaal Tokku pa je tekla beseda tudi v podkastu Strašno hudi.


Smaal Tokk je pravi pripovedovalec kratkih zgodb, blebetač in čvekač, ki ima to srečo, da za njegove glasbene podlage skrbijo izvrstni glasbeniki, večinoma iz podobno trčene rockovske zasedbe Nula Kelvina. Tem mu nikoli ne zmanjka, tako je prva uspešnica s tega albuma Mucki, srčki, risanke an sladoled o debiliziranju čustvenega izražanja, ki ga vsiljujejo družabni mediji, predvsem pa je pomembno smo vsi srečni, srečni in pozitivni, pozitivni. Nato pa se loti vsiljenega individualizma, pa repa o ležernosti in lenobnosti praznikov in totalni neaktivnosti. Hudomušno secira pojav rumenega tiska ter lažnega populističnega patriotizma in seveda domače glasbene scene, ki se prepušča neusmiljenemu izkoriščanju. Seveda pa pripravi tudi en pravi hangsta rap z jajci in poskrbi za eno temeljitejših analiz trga dela v Sloveniji ter izrazi ponos ob lastnih brazgotinah iz mladosti. Ponudi tudi prijetno depresivnico o odraščanju, eno kratko domačo, primerno za nabijanje kvot na slovenskih radijih, na koncu pa z nami vsemi deli svoje globoke misli, kot pravi rap pridigar.

Sindrom druge plošče je še en izjemen izdelek domače glasbene pridelave prezračen s kraško burjo, ki ga bo zvečer Smaal Tokk s skupino predstavil na zadnjem večeru letošnjega festivala Godibodi na vrtu ljubljanskega Hostla Celica.