Album tedna: XIXA, Bloodline

Izvrstno psihotičen cumbia rock prvenec.

Objavljeno
16. februar 2017 16.26
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
XIXA
Bloodline
Glitterhouse Records, 2016

Puščava in mesto Tucson v ameriški zvezni državi Arizoni imata svojo lastno frekvenco, svoj zvok. Te zvoke je za svoje vzela zasedba XIXA, ki je nedavno izdala izvrsten prvenec Bloodline, ki je nadgradnja epija Shift and Shadow. Album prinaša bleščeče in peščene melodije psihedeličnega cumbia rocka s svojevrstnim odtenkom tex-mexa. Občasno pa se prelije v pravcati tuareški saharski blues, kot se to zgodi v skladbi World Goes Away, na kateri z vokalom gostuje kitarist in pevec Yad Abderrahmane iz tuareške zasedbe Tinariwen iz Malija.

Zasedbo XIXA sestavljajo člani neodvisne rockovske scene v Tucsonu Brian Lopez in Gabriel Sullivan, sicer tudi člana zasedbe Giant Sand, igrala pa sta tudi z zasedbami in glasbeniki kot so William Sedlmayr, Calexico in KT Tunstall. V zasedbi so še Jason Urman, Efren Cruz Chavez, Winston Watson in Geoffrey Hidalgo.

Drveča, groba, vroča in peščena je ta glasba deperadosev, ki svojo glasbeno vizijo podajajo drzno, podobno idealni zvočni podobi westernov oziroma southernov Roberta Rodrigueza. Člani zasedbe so bili z latinskimi ritmi obkroženi celo življenje, zato se niso mogli upreti temu, da jih ne bi igrali. Ta, predvsem mehiška glasba, je temeljna sestavina zvočne podobe Tucsona, kar seveda ni čudno, saj je vsaj polovica prebivalcev latino izvora. Prav tako je veliko predelov mesta povsem mehiških, kjer so vedno glasbeno odzvanjali zvoki cumbia zasedb.

Člani zasedbe XIXA so večinoma že iz tretje generacije Mehičanov, ki živijo tam in se s tovrstno glasbo vprašujejo o lastnih koreninah, ki so očitno ameriške in mehiške. In taka je tudi njihova glasba, simbolično pa to iskanje kdo smo, da bomo vedeli kam gremo, povzeli v naslovu albuma Bloodline in uvodni skladbi, kjer z vokalom gostuje tudi Katherine Byrnes.

Čeprav so nekateri člani zasedbe odraščali v angleško govorečem okolju, pa so praviloma zahajali na plese, kjer se je poleg angleščine govorila še mehiška španščina. Zato so obnovili spomine na svoje korenine ter se naučili govoriti chicha, kar je angleška različica mehiške španščine. Winston je svojčas igral za Alica Cooperja in Boba Dylana, Efren pa je poznal le latino glasbo in ni imel pojma, kdo so Led Zeppelin. »Ko to združiš«, pravi Lopez, »prepleteš hard rockovske bobne in timbale ter dobiš XIXA.« Zaključno skladbo Living On the Line, kar ponazarja dobesedno življenje na meji (z Mehiko), pa z recitiranjem jezne poezije dopolni Logan »Dirtyverbs« Philips, ki povzame nesmiselnost trumpističnega zidu.

Puščavsko vizijo cumbie z izvrstnega prvenca Bloodline bomo lahko v živo videli in slišali v ljubljanskem Kinu Šiška 28. marca.