Ali obstaja brezpogojna ljubezen?

Lohengrin, opera, ki jo je Wagner dokončal leta 1848, je bil že med skladateljevim življenjem njegovo največkrat izvajano delo. Se spomnite poročne koračnice, ki jo ob primernih dogodkih izvajajo skoraj povsod? Po premieri leta 1850 v Weimarju, ko je dirigiral Franz Liszt, je delo v poznih letih 19. stoletja v elitnih glasbenih krogih postalo skoraj kultno.

Delno bajka, delno zgodovinski mit in delno tragična ljubezenska zgodba postavlja resno vprašanje: ali lahko absolutno zaupanje in brezpogojna ljubezen obstajata v svetu, v katerem je vse pogojeno? Opera, o kateri mnogi menijo, da je eno najlepših del nemške romantike, je napisana na osnovi srednjeveške legende o vitezu svetega grala Lohengrinu.

Dogaja se v Antwerpnu v začetku 10. stoletja. Kralj Henrik skliče plemiče, da bi jih pridobil za boj z Ogri. Deželi vlada Telramund, ki mu je pokojni vojvoda zaupal svoja otroka Elso in Gottfrieda. Telramund, ki ne ve, da je njegova žena Ortrud čarovnica, Elso obtoži, da je umorila brata.

Elsa bi dokazala svojo nedolžnost, če bi kateri od vitezov premagal Telramunda. Noben vitez si ne upa v boj, božja previdnost pa na labodu pripelje neznanca, ki ga je Elsa že videla v sanjah. Ta se bo zanjo boril, še prej pa jo bo prosil za roko. Toda Elsa ga ne sme vprašati po imenu. V dvoboju neznanec premaga Telramunda, a mu podari življenje. Na antwerpenskem trgu se ponoči skrivata pregnana Telramund in Ortrud. Grof dolži ženo, da ga je spravila v nemilost, ker mu je lagala o Elsini krivdi. Ortrud ga spet prepriča o svojem prav in se prilizuje Elsi ter jo prepričuje, naj svojega viteza vpraša po imenu. Družice spremijo Elso v stolnico k poroki. Ortrud očita ženinu, da ni plemenitega rodu, in Elsa komaj premaguje dvome. Neznanec zatrdi, da mu niti kralju ni treba razkriti svojega imena. To bo storil samo na izrecno Elsino željo. Elsa mu zaupa, ker ga neomajno ljubi. V zakonski spalnici si želi izvedeti za možev rod in ime. Tedaj k njima vdrejo vitezi in Telramund pade v boju. Neznani vitez sporoči ženi, da je šla predaleč v svoji radovednosti.

Plemiči se spet zbirajo na bregu reke Scheldl. Tudi Elsa je že tu, vsa bleda in strta. Glasbenik napove kraljev prihod. Končno pride tudi Elsin mož in pove, da je Telramunda ubil v poštenem dvoboju, ženi pa se odreče, ker je prelomila prisego. Razkrije tudi svojo skrivnost. Ime mu je Lohengrin, vitez svetega grala, njegov oče pa je Parsifal. Nadzemska moč mu je bila dana, dokler je bil neznan. Ker Ortrud prizna, da je začarala Elsinega brata Gottfrieda v laboda, ga Lohengrin z molitvijo odreši in imenuje za kneza. Ortrud se zgrudi mrtva in Gottfried pohiti v sestrin objem. Lohengrin se v čolnu odpelje v očetovo deželo, Elsa pa umre v bratovih rokah.

Lohengrin je prva Wagnerjeva opera, ki smo jo slišali v slovenščini, uprizorjena je bila januarja 1899. Zapis kritika: »Naše muzikalično občinstvo razume tudi največjo glasbeno umetnost!«