Tiskane izdaje
Večer je začela z uvodno skladbo z albuma Pjevat ćemo šta nam srce zna avtorja Damirja Imamovića, prav tako izvrstnega interpreta novega sevdaha. Koncert pa je v dodatku po željah občinstva, ki je kar tekmovalo z željami, v slogu a capella odpela ganljivo Emino Alekse Šantića.
Vmes pa je sinoči izjemno dobro razpoložena in klepetava Amira pripravila izbor manj in bolj znanih sevdalink ter ljudskih pesmi iz okoliških držav. Vmes je pripovedovala zanimive zgodbe in šale, pri čemer ji je pomagal sonarodnjak Branko Đurić - Đuro, ki je pripravil Amiro, da je v svoj repertoar vključila še slovensko ljudsko ljubezensko žalostinko Nocoj pa, oh, nocoj, ki je povsem solidno zazvenela v slogu sevdalinke. Nato pa je Đuro s kitaristom Gelom odpel še slovensko himno ljubezni Dan ljubezni s pomočjo celotne dvorane. Tudi sicer je občinstvo občasno, predvsem pri tistih bolj znanih pesmih, prispevalo svoj glas, še posebej pri neuradni sarajevski himni Kad ja pođoh na Bentbašu. V uvodu nam je Amira še postregla z zgodbo, češ da je natanačno analizirala besedilo pesmi in ji nikakor ni jasno, kaj se na koncu pesmi zgodi z jagenjčkom, ki ga glavni lik v pesmi sprehaja po Sarajevu, do mestnega kopališča in središča dogajanja.
Amira Medunjanin je izjemna vokalistka in šarmantna izvajalka, ki je dovolj interpretacijskega prostora pustila tudi sodelujočim glasbenikom, še posebej evropsko uveljavljenemu jazzovskemu pianistu Zulfikarpašiću.
Sevdah bo preživel tudi v novem tisočletju, kajti poleg Amire to tradicijo neguje in jo tudi posodablja še kar nekaj izvrstnih glasbenikov in skupin, kot so Božo Vrećo, Divanhana, tAman, Dertum, Damir Imamović, Halka, Mostar Sevdah Reunion in drugi.
Vsekakor pa je Amira Medunjanin postavila sevdah na najbolj prestižne evropske odre pa še drugam in dokazala, da ima ta 400 let stara glasbena zvrst, ki je na Balkanu nastala iz različnih glasbenih vplivov, svetlo prihodnost. Da je tako, je sinoči s stoječimi ovacijami dokazalo tudi ljubljansko občinstvo.
