Anoushka Shankar pripravila lebdeč večer

Zvezdniška sitaristka je sinoči v Cankarjevem domu predstavila nov album Land of Gold.

Objavljeno
14. maj 2017 19.15
Otvoritev Popartcaffe-a
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Anoushka Shankar, hči slovitega sitarista Ravija Shankarja, je sinoči v Gallusovi dvorani v celoti predstavila svoj novi album Land of Gold, ki je njen odgovor in opozorilo na veliko humanitarno krizo, ki je povzročila veliki begunski val.

Album je posvetila tem nesrečnim dušam, ki iščejo varno zavetje in možnosti preživetja v tujini, kajti njihove domovine so v vojni ali pa v popolnem gospodarskem in političnem razpadu. Ko ga je začela snemati, se je obetal še eden albumov v nizu, vendar pa so jo vsakodnevne novice spodbudile, da je ta album dobil močno aktivistično konotacijo. Tudi sicer Shankarjevi družbeni aktivizem ni tuj. O tem pričajo naslovi pesmi kot so Boat To Nowhere, Secret Heart, Jump In (Cross The Line), Dissolving Boundaries, Land Of Gold, Last Chance, Remain The Sea, Crossing The Rubicon, Say Your Prayers in Reunion. Prinašajo zgodbo o begu, o tragediji, o tujih deželah, mejah, hrepenenju po varnosti, družini in domu in na koncu tudi o srečni združitvi vseh begunskih družinskih članov.

Album, ki je v izvirniku instrumentalen s tremi vokalnimi gostjami, je pred ljubljanskim občinstvom, ki ga se sestavljajo precej obiskovalcev iz sosednjih držav, predstavila v celoti v inštrumentalni različici. Pri tem ji je bil v veliko pomoč avstrijski tolkalist in hangist Manu Delago, ki je bil njen mentor pri nastajanju tega albuma, za katerega sta večino pesmi napisala skupaj. Ker sta tako sitar kot hang nezemeljsko in eterično zveneča inštrumenta, je bila zemeljska komponenta tradicionalna indijska piščal šenaj, ki jo igra Sanjeev Shankar, prav tako učenec njenega očeta. To so bili tudi trije osnovni inštrumenti, na katerih je temeljila glasba tega albuma. Vse skupaj pa je v živo s kontrabasom in klavirjem podkrepil še Londončan Tom Farmer.

V celoti je to bil precej meditativen večer, kajti klasična indijska glasba, ki je še vedno temelj glasbe Shankharjeve, ima precej drugačno strukturo od nam bolj domače zahodnjaške popularne glasbe, ki je prav tako močan sestavni del njenega ustvarjanja. Čeprav smo imeli na odru mojstre svojih inštrumentov, ni bilo čutiti nikakršne želje po dokazovanju virtuoznosti, temveč je bilo vse podrejeno granjenju ozračja. In to je bilo občasno dinamično, večinoma pa precej bolj umirjeno in meditativno. Navdušeno občinstvo je priploskalo še dodatek, na katerem je bilo za slovo še deležno uspavanke, ki jo Anoushka rada zaigra svojim otrokom in zaželela občinstvu lahko noč.