Aphra Tesla: Osamljena punčka znotraj vulgarne robustnosti

Mlada in prav posebna pevka­ Aphra Tesla je v produkciji Café teatra in v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravila gledališko predstavo Duša, v kateri bo na avtorski način interpretirala šansone znamenite slovenske igralke Duše Počkaj. Premiera bo danes zvečer v klubu Cankarjevega doma ob 20. uri.

Od kod zamisel za glasbeno ­predstavo?

Želela sem si pripraviti dvogovor, dialog z Dušo Počkaj. Namen predstave ni obujanje spominov, temveč bolj regresija skozi šanson. Šanson je temeljni element znotraj moje intermedijske postavitve, ki je tokrat močno glasbeno obarvana. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Joži Šalej v režiji Matjaža Latina. Predstava je zelo minimalistična. Ni ne koncert ne predstava, temveč interaktivni performans, in bi bilo napačno, če bi to dojeli kot večer šansona.

Vam je duša velike igralke blizu?

Duša mi je zelo blizu. Ko sem se tega lotila ... Želela sem se spojiti z Dušo skozi ta dogodek. Klavir prepleta in uglašuje najini duši, zato je naslov Duša.

Blizu mi je film Ples v dežju, ena redkih slovenskih filmskih mojstrovin. Pa njeno petje, to je nekaj posebnega, ta raskavi glas ... Vedno se mi zdi, da ima zamašen nos. To mi je pri njej tako všeč.

Duša Počkaj se ni imela za pevko, prav tako ni izdala glasbenega albuma, vendar je interpretirala­ številne pesmi. Kaj vas je najbolj pritegnilo pri njenih interpretacijah?­

Najprej sem začutila barvo njenega glasu, žgano svileno barvo, kar je zame nekaj zelo ženstvenega. Znotraj te skorajda vulgarne robustnosti je krhka osamljena punčka. Vse to slišim v njenem glasu. Imela je enega prijatelja, ampak to se bo razkrilo šele v predstavi ... Pianist Joži Šalej je moj dobri prijatelj in mogoče bo on imel malo te vloge ... patra.

Kot spovednik?

Kot spovednik, ja. Kot neko moje osvobojeno ozemlje.

Je Duša Počkaj morebiti dočakala čas, da jo odkrijemo tudi kot pevko? Kakšen je vaš interpretacijski pristop?

Mogoče bom v tem svojem kolažu uporabila njen način zaobjemanja čustva in njegovega podajanja poslušalcu. Čustvo zaobjame tako, da se človek počuti varnega. Od nje se v bistvu nisem učila interpretacije, ampak pretoka sporočila poslušalcu.­

So v današnji preobilici glasbe šansoni še vedno modni?

Danes je poplava vsega v glasbi, vseh mogočih stilov ... Dandanes se pač podpira glasba slabe kakovosti, šanson je nekako izvzet. Je skorajda spalnična glasba.

Kako to mislite?

Ko potrebuješ pomiritev ali spodbudo, se lahko umakneš v spalnico. Ob vsem tem glasbenem repertoarju sem napisala še besedilo za skladbo Blues hrepenenja, inštrumentalno skladbo, ki jo je za film Ples v dežju napisal skladatelj Bojan Adamič. Na koncu predstave bo tudi zanimivo presenečenje.