Arsen Dedić: topel človek v hladnem svetu

»V tem hladnem svetu nam Arsen Dedić daje toploto, ki nas greje in združuje,« je pred časom zapisal kritik, filozof in intelektualec Igor Mandić, ko je bil naprošen, da zapiše nekaj o Arsenu Dediću, hrvaškem glasbeniku, pesniku, skladatelju, ki je v ponedeljek v starosti 77 let umrl v zagrebškem kliničnem centru.

Za njim je opus, v katerem številke povedo vse. Od leta 1969, ko je posnel prvi album Čovjek, kao ja (Človek kot jaz), ki je bil takoj prodan v 60.000 izvodih, kar je bilo več kot dovolj ta tako imenovano zlato ploščo, do leta 2008, ko je izdal zadnjega, je izšlo 25 njegovih studijskih albumov. Poleg tega sta izšli še dve plošči v tako imenovani izvedbi v živo in 16 kompilacij, leta 2009 pa tudi antologija njegovih pesmi z naslovom Dobrodelnežev dom. Je avtor glasbe za približno 70 filmov in televizijskih serij, povrhu še za 110 gledaliških predstav. Je dobitnik dveh filmskih nagrad, zlatih aren za filmsko glasbo, osem najvišjih glasbenih nagrad na Hrvaškem, leta 1999 pa je prejel tudi glasbeno nagrado porin za življenjsko delo.

Brod u boci (Ladja v steklenici); O, mladosti; Ne daj se, Ines; Sve što znaš o meni (Vse, kar veš o meni); Dida moj, Vraćam se je le nekaj naslovov iz bogatega opusa pesmi, ki so nastale izpod peresa »Arsena splošne prakse«, kot ga je imenoval znani dalmatinski pesnik, akademik in tudi avtor besedil Jakša Fiamengo.

Dedić je leta 2004 prestal težavno operacijo presaditve jeter. Po njej je moral glasbenik redno jemati zdravila, ki zmanjšujejo imunski odziv telesa. To je najverjetneje prispevalo k infekciji, ki je sledila vstavitvi umetnega kolka sredi letošnjega julija. Po neuradnih podatkih, na katere se sklicujejo hrvaški mediji, je umrl zaradi odpovedi več organov, ki je bila posledica sepse in gangrene črevesa.

»Zadnji glasbeni velikani teh prostorov nas počasi zapuščajo. S slogom in dostojanstveno, tako kot so tudi sami živeli,« je med drugim zapisala na družabnem omrežju hrvaška pevka Nina Badrić. Njena kolegica Vanna pa meni, da skoraj zagotovo ne bo več imela možnosti sodelovati s takšnim avtorjem, kot je bil Dedić. V njem so bili združeni inteligenca, talent, humor in originalnost. Bil je umetnik glasbe in besed, umetnik, ki je dobro znal opisati in prepevati o življenju in vseh njegovih odtenkih.

Arsen Dedić, prav te dni je prišla novica, da se je njegov prvi album Čovjek kao ja iz leta 1969 znašel v zbirki newyorškega Muzeja sodobne umetnosti, je sodeloval s številnimi domačim in tujimi glasbeniki, nastopal je na številnih festivalih, želel pa biti navzoč tudi na letošnjem septembrskem Krapinskem festivalu, v Sloveniji pa še zdaleč ni pozabljeno niti njegovo Pegasto dekle.

Zasebno življenje Arsena Dedića je bila skrivnost. Vanj je dovolil le posvečenim. Še najbolj pa ni dopuščal, da bi se kdorkoli vtikal v družinsko življenje s svojo življenjsko ljubeznijo Gabi Novak. Bil je družinski človek, živel pa za »svojo Gabi, otroke (sin Matija je znan pianist in jazzovski glasbenik) in vnuke«. Zato navsezadnje ne preseneča anekdota, ki jo je pred časom povedal v enem od zadnjih televizijskih nastopov. »Nekega dne, ko sem vnukinjo sam odpeljal do vrtca, je k meni pristopila neka deklica in dejala: 'Vas pa ja poznam. Vi ste Arsen Dedić in Gabi Novak.'«