Billy Cobham: vodilni fusion bobnar

Ameriški bobnar Billy Cobham, ki prepleta latino, rockovske in jazzovske ritme, bo danes zvečer nastopil v Kinu Šiška.

Objavljeno
06. oktober 2011 10.17
Posodobljeno
06. oktober 2011 15.00
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Eden vodilnih svetovnih fusion glasbenikov, ameriški bobnar Billy Cobham, ki je brez zadržkov prepletal latino, rockovske in jazzovske ritmične vzorce, bo danes zvečer nastopil v ljubljanskem Kinu Šiška. Spremljala ga bo zasedba v postavi Michael Mondesir (baskitara), Jean-Marie Ecay (kitara) in Christophe Cravero (klaviature, violina); predstavili bodo nov Cobhamov album Palindrome.

Billy Cobham se je rodil kot William C. Cobham 16. maja 1944 v Panami in velja za izvrstnega bobnarja v prepletanju glasbenih zvrsti in ritmov. Najbolj znan je postal s sodelovanjem z Milesom Davisom v poznih šestdesetih in sedemdesetih letih (album Bitches Brew) in pozneje v skupini Mahavishnu Orchestra, ki jo je ustanovil kitarist John McLaughlin.

Billy Cobham velja za pionirja združevanja jazza in rocka. Na naše mnenje, da velja za vodilnega fusion bobnarja, je skromno odvrnil, da ne ve, kdo to trdi. »Jaz sem glasbenik, ki se je specializiral za igranje bobnov v nekaj različnih stilih, kot so jazz, latino glasba in rock. Pri svoji glasbeni izvedbi prepletam tri različne glasbene platforme. Te stile združujem, da bi bil glasbeno učinkovit.«

Vprašali smo ga tudi, ali je bila fusion glasba, kot zmes jazza, rocka in funka, predhodnica eksplozije različnih transžanrskih in transkulturnih glasbenih sodelovanj, ki jih spremljamo zadnjih deset let. Odvrnil je, da je »povsem mogoče, da je delno tako, če ne v celoti«.

Cobham je v svoji plodni karieri posnel več kot sto albumov, samostojno (znamenita albuma Total Eclipse in Spectrum) in kot sodelujoči glasbenik pri projektih in skupinah nekaterih med seboj različnih avtorjev, med drugimi Eumirjem Deodatom, Carlosom Santano, Johnom McLaughlinom, Marcom Almondom, Gilom Evansom, Randyjem Westonom in Rayem Barrettom. Pri igranju s tako različnimi glasbeniki ni imel zadržkov glede preklapljanja v različne stile.

Ko smo ga vprašali, ali z različnimi glasbeniki igra zelo različno, nam je pritrdil. »Upam, da k vsakemu igranju z različnimi glasbeniki pristopim tako, da ustreza trenutni glasbi, ki jo izvajamo.« Povedal je še, da mu je bila sreča zelo naklonjena, saj je pester seznam glasbenikov, 
s katerimi je sodeloval, za nekatere zgolj nedosegljiv seznam želja.

Na vprašanje oziroma trditev o tem, da njegova zmes glasbe na novem albumu Palindrome zveni tako naravno, kot bi to bil neki lastni stil, je zelo na kratko pripomnil: »Da.«