Billy Idol pošteno ogrel v Hali Tivoli

Z neverjetno prepričljivostjo še vedno podaja glasbo, ki je večinoma nastala pred nekaj desetletji.

Objavljeno
25. junij 2014 02.27
Billy Idol
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Britanski rockovski zvezdnik Billy Idol, ki je začel svojo glasbeno kariero kot zvest sledilec skupine Sex Pistols, nato kot punker v zasedbi Generation X, kasneje pa je v osemdesetih letih zelo uspešno nadaljeval samostojno kariero v Združenih državah Amerike. Tam je srečal svojega glasbenega dvojčka v podobi izvrstnega kitarista Steva Stevensa. Glede na to, da so že Generation X, čeprav punkerji, osvojili pop pristop, je Idol to uspešno združil v svoji samostojni karieri v zvoku in podobi pop punka.

Da je to več kot očitno formula za uspeh dokazuje tudi sinoči polna velika dvorana ljubljanske Hale Tivoli. Čeprav Idol zelo redko izdaja albume ostajajo njegove uspešnice, ki jih je ustvaril večinoma na začetku kariere, še vedno dovolj zanimive in še vedno žive, da pritegnejo občinstvo. Billy je zvest svojemu prvotnemu punkovskemu izročilu in na koncertih izvaja tudi pesmi skupine Generation X (Dancing With Myself, Ready Steady Go, Love Like Fire, King Rocker), ki smo jih tudi slišali v Ljubljani.

Na tej turneji koncerte začenja s skladbo Postcards from the Past, nato pa premišljeno meša pesmi skupine Generation X, priredbe ter svoje uspešnice Cradle of Love, Flesh for Fantasy, Sweet Sixteen, Eyes Without a Face, Blue Highway in Rebel Yell. S slednjo je tudi končal ljubljanski koncert, nato pa sta v dodatku sledili njegova največja uspešnica White Wedding in pa Mony Mony priredba pesmi Tommy James & the Shondells.

Natančno po štirih letih je Billy Idol s svojo spremljevalno skupino na isti dan in v isti dvorani ponudil več kot zadovoljiv koncert, ki je gotovo zadovoljil večino obiskovalcev. Ker Billy pripravlja za jesen izzid novega albuma Kings & Queens of the Underground, je z njega ponudil nove skladbe Love And Glory, Whiskey And Pills in One Breath Away.

Zagnan pevec, ki je občasno tudi poziral z različnimi kitarami, kajti to je zelo fotogenično, je brez težav vzdrževal dve uri napetost v polni dvorani in spodbujal občinstvo, da je sodelovalo pri petju. Pozer in mojster rockovske ceremonije se je moral nekajkrat preobleči in tudi sleči, kot pri pesmi Flesh For Fantasy. Občinstvu je tudi razdelil kar nekaj frizbijev, avtogramov, bobnarskih palic ter trzalic.

Interpretativno se je izredno dopolnjeval s kitaristom Stevenom Stevensom, s katerim sta izvedla tudi izjemno zanimivo priredbo pesmi kalifornijske zasedbe The Doors L. A. Woman. Je pa Stevens na trenutke tudi demonstriral svoje znanje igranja kitare in to ravno v zadostni meri, da je še ostajal zanimiv. Sicer pa je zvočno podobo zaokroževala še spremljevalna skupina z bobnarjem, baskitaristom, dvama kitaristoma in klaviaturistom.

Zadovoljen s koncertom se je Billy zahvalil občinstvu in Stevenu, ker so mu omogočili fantastično življenje. Dodal je še, da se vidimo naslednje leto.