Tiskane izdaje
Vulnicura
One Little Indian, 2015
Izjemna islandska vokalistka, sodi med pevke, ki so skorajda instantno prepoznavne tako po glasu, kot tudi po stilu petja. Björk Guðmundsdóttir je leta 1989 že nastopila v Ljubljani, in sicer kot pevka popularne alterpoprock skupine Sugarcubes, ko so nastopili leta 1989 v športni dvoranai Slovan na Kodeljevem v Ljubljani.
Če so Sugarcubes postavili ta severni vulkanski otok na svetovni glasbeni zemljevid, je bila Björk tista, ki je (p)ostala svetovna glasbena zvezda s tega otoka. Že pri Sugarcubes je odločno opozorila nase in to povsem upravičeno, kajti ko se je zasedba razšla, je bila Björk tista, ki je očitno imela v zasedbi največ izvirne ustvarjalne moči.
Občasna igralka, vendar pa vedno pevka, ki je rada delala tudi konceptualne albume, je nedavno izdala album Vulnicura, na katerem v umetniški govorici izraža svoja čustvena stanja ob razhodu z ameriškim večplastnim umetnikom Matthewom Barneyjem. Album, ki povzema občutja ljubezni, ki ugaša, je njen osmi studijski album, in je naslednik enega najbolj nenavadnih albumov v zgodovini človeštva Biophilia (2011).
Album Vulnicura je producirala sama ob pomoči venezuelskega producenta Arcaja in britanskega producenta The Haxan Cloaka. Sprva so sicer nameravali, da bi album izšel marca, ko bo v newyorškem muzeju Museum of Modern Art odprta razstava o njeni karieri, vendar pa so posnetki pricurljali na internet, zato so album takoj izdali najprej v digitalni obliki za iTunes in nato še v fizični obliki. Treba je tudi poudariti, da ima 49-letna umetnica, glasbeno kariero dolgo kar 38 let, saj jo je začela že leta 1977, ko je bila stara enajst let in je izdala svoj prvi album. Še preden je mutirala, je bila otroška glasbena zvezda na Islandiji.
Ves ta čas pa je razvijala povsem avtonomen glasbeni še posebej pa pevski stil. Zato tudi nenavadno, da rada pomaga sorodno drugačnim vokalistkam, kot sta recimo kanadska Inuitska grlena pevka Tanya Tagaq, ki je v Ljubljani že nastopila na Drugi godbi, in finska umetnica z imenim HK119 (Heidi Kilpeläinen), ki pa je nastopila v Ljubljani v okviru festivala Mesto žensk.
Björk se druži in hrani svojo drugačnost s podobnimi unikatnimi umetniki in to se tudi odraža na njenem novem albumu, na katerem je devet avtorskih skladb, ki se raztezajo od alter popa, techna, avantgardnih glasbenih prijemov, do povsem komornih glasbenih pristopov. Glasbeno je album v precejšnji meri tudi nadaljevanje albuma Biophilia, saj je spet uporabila posebne programčke in inštrumente, ki so jih programirali za njen pameten telefon in zgradili za nastopanje v živo. Pesmi za album je skladala najprej kot godalne aranžmaje na osnovni elektronskih ritmov. Na tak način je nastajal tudi njen album Homogenic iz leta 1997 in je Vulnicura po tem pristopu tudi nekakšno nadaljevanje zvoka iz tega obdobja. Kot pravi Björk, se je z ustvarjanjem glasbe za nov album želela zaposliti, da ne bi razmišljala o ločitvi. Nameravala je postati pravi godalni fanatik, in vse skladbe aranžirati za veliko število godal, da bi svojo glasbo popeljala še korak naprej.
Vokalno kot tudi glasbeno Björk še vedno daje občutek, kot da prihaja iz nekega vzporednega univerzuma, saj je vedno tako zelo drugačna in edinstvena, da so, če se pošalimo, nekateri začeli sumiti, da dejansko ni s tega sveta.
Za nov album je Björk, kot tudi že kdaj prej, izumila ali sestavila kakšno novo besedo, in Vulnicura je ena takih, ki pomeni zdravljenje bolečin, zdravljenje prizadetosti z glasbo, z ustvarjanjem. In to svojo zelo osebno izkušnjo je pripravljena deliti s svetom.
Pesmi na albumu:
1. Stonemilker
2. Lionsong
3. History Of Touches
4. Black Lake
5. Family
6. Notget
7. Atom Dance
8. Mouth Mantra
9. Quicksand
