Bodo nadarjeni štipendisti osvojili svet?

Tradicionalni novoletni koncert štipendistov Mestne občine Ljubljana

Objavljeno
27. december 2013 16.53
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura

Na tradicionalnem srečanju in koncertu štipendistov MOL v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu se je predstavilo nekaj odličnih glasbenih solistov. Župan Janković je z besedami »nihče ni boljši od vas, če tega ne dokaže!« mlade glasbenike pozval, naj vztrajajo na svoji poti, hkrati pa jih spomnil, da so lahko srečni, ker nosijo v sebi tak talent!

Ali so že najboljši na svetu ali pa to šele bodo, je zaenkrat še težko reči, vsekakor pa nekateri kažejo veliko nadarjenost, pripravljenost na spopad z velikim glasbenim svetom, študijsko naravnanost, zlasti za izpopolnjevanje na glasbenih ustanovah, ki jim pri njihovih specifičnih študijih lahko največ pomagajo, načrtih in željah, kar pa ni vselej odvisno od znanja; potrebna je tudi sreča, pravi stiki z ljudmi, menedžerji, ustanovami in njihovimi programi ... A brez znanja ni nič!

Morda preseneča zelo visoka številka štipendistov MOL v zadnjih petnajstih letih, to je 687 štipendistov (na različnih področjih študija), medtem ko deluje Klub štipendistov Ljubljana deset let. Pred kratkim je MOL podelil nove štipendije (za triletni študij), kar pomeni veliko spodbudo in upanje za naprej, hkrati pa dokazuje, da je ne le veliko talentov, ampak tudi njihova pripravljenost trdo delati!

Na koncertu je uvodoma nastopila naša že priznana mlada violinistka, večkrat nagrajena Tanja Sonc z Ysaÿevo Sonato št. 3 op. 27. Njena poglobljena interpretacija in hkrati glasbena meditacija kažeta na smer samostojne (solistične) perspektive, ki jo mora pripeljati na mednarodne odre. Med pevci so bili dobri vsi trije; najbolj je presenetila mlada in sorazmerno malo znana sopranistka Katarina Kobal, ki študira na podiplomskem študiju v Zürichu. Kot mladodramska sopranistka wagnerjanskega tipa ima velike možnosti za mednarodno kariero: dramskih sopranistk ni. S trdim delom in pravilno vzgojo se ji bodo odprla vrata, tako kot je nakazala s svojim nastopom v vlogi Elizabete v Tannhäuserju.

Sopranistka Irena Preda je že uveljavljena in vsekakor bolj znana, a je sedaj na prelomnici; ali bo naredila odločilni korak za nastopanje v tujini, ali pa jo čaka negotova in premalo ambiciozna domača scena. S svojim nastopom v spremenjenem programu (kot Salomé v Massenetovi Hérodiadi) je pokazala odlično pripravljenost, suveren in brezhiben nastop. Naj potrka na prava vrata! Vedno je kdo za njimi!

Še nekaj študija bo potreboval mladi tenorist Aljaž Vesel. Njegov Alfred iz Traviate je nakazal pot, potrebna bo še izdelava podrobnosti. Vsem trem priporočam udeležbo na svetovnem tekmovanju Operalia Plácida Dominga! Med pianisti je pokazala lepo nadarjenost Simona Đonlić (Debussy), medtem ko je Tadej Horvat nastopil le kot spremljevalec in je Neža Koželj bolj predstavila skladatelja Anžeta Rozmana (Preludij št. 3). Rozman je na križišču raznih poti in smeri; na vrsti je odločitev za kaj močnejšega! Harmonikar Marko Hatlak je vsestranski glasbenik in že ima svoje območje delovanja.

Bolj negotova je prihodnost kitaristov (Jure Cerkovnik, Erazem Grafenauer, Maks Grgič); klasična kitara je bila nekaj časa v hitrem vzponu, sedaj pa se zdi, kot da je zanimanje zanjo že upadlo. Sklepna improvizacija na sugeriran »naslov« pesmi (Rudolf se je izgubil - iz občinstva ?) se je pokazala kot precej za lase privlečena zadeva!