Tiskane izdaje
Skladatelj Božidar Kos je bil umetnik svetovne slave, v Sloveniji pa je visoko cenjen predvsem med stanovskimi kolegi in ljubitelji glasbe, ker je večino ustvarjalnega življenja prebil v Avstraliji. V njegovi glasbi zveni širjava oddaljenih pokrajin s kozmičnim pridihom.
V njenem spokojno zanosnem rapsodičnem razmahu je mogoče zaslutiti utripanje narave, morskih prostranstev in oglašanje ptic, vse te prvine pa so odmaknjene in spiritualno povzdignjene v zvenenje onstranskih sfer.
Glasbi se je posvetil že v rodnem Novem mestu pri zgodnjih šestih letih, ko je obvladoval citre, obvladal pa je tudi harmoniko in nanjo že kot otrok igral svetovne klasike, pa klavir, violončelo in druge inštrumente, ter se zatem prepustil jazzu. Ker se je umetnikov oče bal za sinovo eksistenco, je bil primoran študirati strojništvo. To ga nikakor ni odvrnilo od klica umetniške usojenosti, a njegov glasbeni genij se je lahko razživel in ustvarjalno zazvenel šele v svobodi svetovnih širjav, ki so dale njegovi umetnosti prepoznaven pečat.
V Avstraliji je zavzeto študiral kompozicijo in se zatem še dodatno izpopolnjeval. Po diplomi leta 1974 je poučeval na adelajdski glasbeni visoki šoli, zatem na Fakulteti za glasbo Univerze v Adelajdi in na konservatoriju za glasbo v Sydneyju, kjer je tudi doktoriral in se upokojil kot vodja kompozicijskega in glasbenotehnološkega oddelka, potem pa se po desetletjih polnokrvnega ustvarjanja leta 2008 dokončno vrnil domov.
Njegova umetnost je zaradi prepričljivosti ter širše odmevnosti, kot bi je bila najbrž deležna doma, doživela izjemno svetovno uveljavitev. Umetnik je pisal po naročilu največjih izvajalcev glasbe, pomembnih orkestrov, uglednih posameznikov in institucij, tujih in slovenskih, iz Evrope, Amerike in Daljnega vzhoda. Za svoje skladbe je prejel vrsto visokih priznanj in nagrad; aktivno je sodeloval tudi v osrednjih organizacijah avstralskega glasbenega življenja.
V zadnjih letih so izšle njegove plošče tudi v Sloveniji: Evocations, Aurora Australis in Koncert za violino in orkester, skladatelj je v spremnih besedilih nekatere skladbe tudi komentiral.
Umetnik, kot smo ga spoznavali po vrnitvi, ko je bil leta 2009 izvoljen za rednega člana SAZU, je bil človek srca, premišljene besede, živahnega pogleda, velike topline in prisrčnega, vselej blago dobrodušnega nasmeha, odmaknjenega od vsega zunanjega in banalnega. Bil je ves zatopljen v svet glasbe, kot da bi ta v njem nenehno zvenela, pela in žvrgolela, celo v tišini, tako kot se kak inštrument pogosto oglaša v višinah, globinah in daljavah njegovih skladb tudi povsem tiho, kot iz neznanega, malone onstranskega sveta.
Zavest o sijaju njegove umetnosti bo v prihodnosti gotovo vse večja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti se je zavedela Kosovega pomena v znamenju Lebičeve zavesti o planetarni Sloveniji, ki sega tudi v najširši svetovni prostor. Njegova glasba je zvočno utelešenje svetovnih širjav, evokacija nadzemeljskega prostranstva in vanj zazrtega umetnikovega duha ter proslavljanje čudežne lepote življenja, a nam je s prelivanjem srčne mehkobe tudi slovensko ali slovansko domača. Z njo je umetnik premagal vse ovire in doživel zmagoslaven sprejem daljnega sveta, iz katerega ga je očetno ognjišče priklicalo v rodni zaliv neskončnega zvezdnega oceana, ki bo v njegovi kozmični glasbi živo zvenel še naprej.
