Tiskane izdaje
V svoji dolgi zgodovini – leta 1904 ustanovljeni Londonski simfonični orkester je najstarejši v britanski prestolnici – ni bil vedno vodilni v svoji kategoriji, na vrhu se je izmenjaval s Filharmoničnim orkestrom BBC ter Londonskimi in Kraljevimi filharmoniki, v zadnjih desetletjih pa je spet na prvem mestu.
Impresivna je tako kakovost stalnih članov in gostujočih glasbenikov kot dirigentov, ki so ga vodili, če omenimo zgolj Hansa Richterja, Edwarda Elgarja, Thomasa Beechama, Pierra Monteuxa, Andréja Previna, Claudia Abbada, Colina Davisa ali Valerija Gergijeva.
Na leto odigrajo okoli sto dvajset koncertov na različnih koncih sveta, znani so tudi po inventivnih pristopih, zato ni nenavadno, da jih je James Jolly označil za »najbolj enigmatičen in nepredvidljiv orkester na svetu, njegovi glasbeniki pa so obenem sijajni člani korpusa in izraziti individualisti«.
Nekaj je bilo tudi zamer; menda so bili za dirigente najbolj naporen orkester, ki je rad nagajal in provociral, obenem so dolgo veljali za ekskluzivno moško združbo, še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z izjemo harfistk tako rekoč ni bilo ženskih članic. Vendar so se medtem že karakterno unesli in tudi razmerje med moškimi in ženskimi člani se je spremenilo. Pred dvema letoma je Elim Chan, zmagovalka tekmovanja Donattela, postala prva dirigentka v zgodovini Londonskega simfoničnega orkestra.
Od klasike do Pink Floydov
Orkester, ki ga bo od septembra prihodnjega leta kot glasbeni direktor vodil sir Simon Rattle, velja za vrhunskega seveda tudi v svetovnem merilu. Njihov repertoar je zelo širok in sega od klasičnega repertoarja do, denimo, izvedbe skladb Pink Floydov, zelo cenjeni so njihovi studijski posnetki, pomemben je tudi edukativni program, v katerega vsako leto vključijo okoli šestdeset tisoč ljudi. V njihovem okviru deluje tudi Londonski simfonični zbor, ki je zelo cenjen tudi pri drugih orkestrih, saj redno sodelujejo denimo z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki.
Turneje so seveda sestavni del vsakega orkestra, le malo pa jih je toliko na poti kot Londonski simfonični orkester. Njihova prva turneja sega v leto 1905, ko so se podali na pot pod vodstvom slavnega skladatelja in dirigenta, sira Edwarda Elgarja, sedem let kasneje so se menda za las izognili potovanju z ladjo Titanic, od takrat so vsaj štiri mesece na leto praviloma zdoma, poleg eminentnih dvoran pa nimajo pomislekov, da občasno nastopijo tudi na brezplačnih koncertih na prostem.
Poleg londonskega centra Barbican, ki je njihova domača baza, imajo stalne rezidence v newyorškem Lincolnovem centru, Pariški filharmoniji in dvorani Suntori v Tokiu. V okviru letošnje srednjeevropske turneje bodo 24. avgusta nastopili tudi na Ljubljana Festivalu v Cankarjevem domu, pod taktirko Gianandrea Nosede.
Noseda velja za enega vodilnih dirigentov svoje generacije, kot glasbeni vodja Teatra Regio v Torinu se je mednarodno uveljavil s številnimi produkcijami, turnejami, snemanji ter filmskimi projekti. Devet let je vodil Filharmonike BBC, desetletje je bil prvi tuji gostujoči dirigent Marijinega gledališča, nedavno je podpisal pogodbo kot častni gostujoči dirigent Londonskega filharmoničnega orkestra, prihodnje leto pa bo nastopil dvoletni mandat kot glasbeni direktor in dirigent Nacionalnega simfoničnega orkestra v Kennedyjevem centru v Washingtonu.
S slovensko violinistko
Na ljubljanskem koncertu bodo izvedli Wagnerjevo Uverturo opere Mojstri pevci nürnberški, Koncert za violino in orkester št. 1 v D-duru, op. 19, Sergeja Prokofjeva ter Simfonijo št. 2 v e-molu, op. 27, Sergeja Rahmaninova. Kot solistka bo nastopila domača violinistka Lana Trotovšek, ki si po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo, Mozarteumu v Salzburgu in Trinity Collegeu v Londonu ter številnih mojstrskih tečajih ustvarja izjemno mednarodno kariero.
Je dobitnica številnih nagrad, med drugim univerzitetne Prešernove nagrade, Škerjančeve nagrade in nagrade Friends in New York of TCM London. Znana je po raznovrstnih angažmajih, denimo kot članica Badke Quarteta in The Greenwich Tria skupaj z violončelistom Stjepanom Hauserjem in pianistko Yoko Misumi, nastopila je med drugim v londonski Wigmore Hall, dunajski Konzerthaus, Teatru La Fenice v Benetkah, Concertgebouwu v Amsterdamu ter na številnih koncertnih odrih v Aziji in ZDA, prav tako je impresiven seznam orkestrov in solistov, s katerimi je sodelovala. Prav s Prvim violinskim koncertom Sergeja Prokofjeva, ki bo na sporedu tudi v Ljubljani, je pred štirimi leti uspešno debitirala z orkestrom Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga pod taktirko Valerija Gergijeva.
