Bruce Springsteen - Uresničenje visokih pričakovanj

Kljub dolgolet­ni karieri ima še vedno kaj povedati in to naredi glasno in jasno kot na albumu High Hopes.

Objavljeno
24. marec 2014 14.18
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Nekateri so neuničljivi in gotovo mednje spada 64-letni ameriški glasbenik Bruce Springsteen. Garaški ustvarjalec, ki redno izdaja zelo kakovostne albume in hodi na svetovne turneje, je znan po dolgih koncertih, ki trajajo tudi po štiri ure, on pa je ves čas zelo aktiven na odru.

Očitno mu to ni dovolj, saj se je med turnejo ob predstavljanju prejšnjega studijskega albuma Wrecking Ball odločil, da bo posnel več pesmi, nekatere svoje najboljše še neizdane iz zadnjega desetlet­ja, ki si zaslužijo, da jih spodobno posnamejo v studiu.

Tako je izšel album Hight Hopes, na katerem je 12 pesmi, napovedal pa ga je z naslovnim singlom High Hopes, skladbo Tima Scotta McConnella, ki jo je prvič posnel že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Temu je sledil naslednji singel Just Like Fire Would, ki je predelava pesmi avstralske punk skupine The Saints iz leta 1986.

Tudi osemnajsti studijski album The Bossa je postal uspešnica. To je njegov že enajsti album, ki je pristal na prvem mestu ameriške glasbene lestvice, kar ga kot avtorja uvršča na tretje mesto po številu albumov, ki so bili na prvem mestu. Pred njim so le skupina The Beatles in raper Jay-Z. V Veliki Britaniji pa je to njegov deseti album na vrhu britanske lestvice glasbenih albumov in je tako pristal na petem mestu v družbi zasedb, kot sta The Rolling Stones in U2.

Album High Hopes je mešanica pesmi drugih avtorjev, studijskih posnetkov in novih posnetkov starih Springsteenovih pesmi, za katere pravi, da so »pesmi, za katere sem vedno čutil, da morajo iziti«. Z zasedbo The E Street Band in Tomom Morellom, kitaristom zasedbe Rage Against the Machine, je snemal v zadnjem letu, med postanki na svetovni turneji, saj je Morell pogosto nastopal z njimi. Na albumu je tudi nekaj starejših posnetkov za druge projekte, ki nikoli niso izšli, pri njih pa sta sodelovala zdaj že pokojna člana Springsteenove spremljevalne zasedbe The E Street Band, orglar in harmonikar Danny Federici in saksofonist Clarence Clemons.

Pesmi American Skin in Ghost of Tom Joad sta znani v živi različici, Bruce pa je začutil, da spadata med njegove najboljše stvaritve in si zaslužita spodobno studijsko izvedbo. Pesem The Wall je doslej zaigral nekajkrat na koncertih in mu je zelo pri srcu. Nastala je, potem ko sta z ženo Patti Scialfa obiskala spomenik vietnamskim veteranom v Washingtonu. Kot je povedal Bruce, ga je »navdihnil spomin na Walterja Cichona. On je bil eden zgodnjih pravih rockerjev v mojem domačem Jerseyju. Skupaj z bratom Rayem, ki je bil eden mojih prvih učiteljev kitare, sta vodila rockovsko zasedbo Motifs. Walter je bil prvi, ki sem ga srečal, da je imel sloves rockovske zvezde. Od marca 1968 je pogrešan v Vietnamu.«

Bruce Springsteen ima kljub dolgolet­ni karieri še vedno kaj povedati in to naredi glasno in jasno kot na albumu High Hopes.