Tiskane izdaje
Na tokratni turneji praznuje 30. obletnico izida svoje megauspešne plošče Reckless, ki ga je leta 1984 z uspešnicami Run to You, Heaven, Summer of '69 in duetom It's Only Love s Tino Turner za vedno ustoličila na zemljevid rokenrola.
Vikend se je ekskluzivno povezal z njim prek vezij svetovnega spleta!
V Slovenijo prihajate četrtič. Kateri je vaš najbolj živi spomin na Slovenijo?
Nisem sicer stoodstotno prepričan, ampak zdi se mi, da je bil naš prvi koncert prvi res velik rockerski šov pri vas. To je bilo še v devetdesetih. V vsakem primeru pa je bilo občinstvo v Sloveniji vedno sijajno, zato se k vam tudi vračamo!
Na vaši facebookovi strani v nagradni igri pozivate oboževalce, da vam sporočijo, kaj jim pomeni album Reckless. Kaj pa pomeni vam in kaj vam je takrat?
Z albumom in tistim obdobjem je seveda povezanih ogromno lepih spominov. Poleg tega Reckless pomeni tudi izjemno pomemben mejnik v moji karieri – samo predstavljajte si, kako je biti star 24 let in na vsem lepem peti s Tino Turner. In tu je še kopica pesmi, ki so zaživele bolj, kot bi si lahko to sploh kdaj predstavljal.
V Sloveniji so pesmi Summer Of 69, Run To You, Please Forgive Me, Have You Ever Really Loved a Woman, Everything I Do del vsakdanjega radijskega programa. Nam lahko poveste kaj o tem, kako so nastajale?
Hvala lepa, ampak res bi težko omenil le eno. Zame so vse omenjene zelo posebne in res sem vesel, da sem jih imel priložnost soustvariti v tistem času.
Pred kratkim ste izdali ploščo Tracks of My Years s priredbami pesmi glasbenih velikanov, kot so Bob Dylan, Ray Charles, The Beatles idr. Kako to, da ste se odločili za takšen projekt?
V resnici gre za zamisel moje glasbene založbe, zdelo se jim je, da bi lahko bila to dobra ideja.
Ste že dobili kakšen odziv avtorjev, katerih pesmi so našle mesto na plošči?
Ray Charles seveda ni mogel komentirati! (smeh) Tudi sicer se ni oglasil nihče, razen fanta iz skupine The Association, ki mu je bila zelo všeč moja izvedba njihove pesmi Never My Love.
Pred dvema letoma ste za reklamno kampanjo fotografirali tudi našo smučarko Tino Maze – in to ravno, preden je imela najboljšo sezono v zgodovini smučanja. Kako se spominjate tega?
Seveda se spomnim tega projekta, kakopak! Vsa dekleta so bila vrhunske smučarke in z vsemi je bilo užitek delati.
Ob odprtju razstave svojih fotografij v Londonu z naslovom Wounded: The Legacy Of War ste izjavili: »Leta 2004 je George Bush dejal, da je svet brez režima Sadama Huseina boljši in varnejši, a vidimo, da ni nič dlje od resnice!« Ste že slišali za kakšen odziv kogar koli od odgovornih za vojni v Iraku in Afganistan?
Doslej sem bil deležen le odzivov splošne javnosti, ki je obiskala razstavo, in zdi se, da se je vseh zelo dotaknila in jih navdihnila v to ali ono smer. Obstaja tudi knjiga, ki je deležna precejšnje pozornosti in po kateri je bila tudi poimenovana ta razstava.
V Ljubljani ste imeli leta 2006 pred nastopom v dvorani Tivoli tudi odprtje razstave Portfolio, portrete prav tako slavnih oseb, od kolegov glasbenikov do Pamele Anderson, Victorie Beckham, Mickeyja Rourka, papež Janeza Pavla II. in britanskega premiera Tonyja Blaira. V kakšnem spominu vam je ostalo odprtje?
Žalostno, ampak s tega dogodka se ne spomnim nič kaj dosti podrobnosti!
Kako velik korak smo v zadnjih nekaj desetletjih kot družba naredili na področju ravnanja z živalmi? Pa glede ozaveščenosti o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, za katera se tako zavzeto borite?
Zanimivo, da me vprašate kaj takšnega, še posebej če pogledamo nedavni izbruh ebole! Razen očitnega dejstva, da ne za vas ne za okolje ni zdravo jesti mesa in rib, so bile vse zadnje velike intervencije glede živali in ljudi povezane predvsem z virusi – ebole, H1N1, ptičje in prašičje gripe, sarsa. Potrebujemo sploh še kakšno informacijo?!
