Če lahko Billy, lahko tudi duranovci?

Mlajši nostalgiki so včeraj v Križankah preverjali, kako se po tridesetih letih še držijo Duran Duran.

Objavljeno
14. julij 2012 20.28
Robi Loboda
Robi Loboda
Včeraj je ljubljanske Križanke napolnila birminghamska skupina, ki poleg Spandau Ballet velja za začetnico glasbene in tudi modne zvrsti nove romantike. Duran Duran so predstavili nekaj skladb z zadnjega albuma All You Need Is Now in kopico uspešnic, predvsem tistih, ki so v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja povzročile duranmanijo po vsem svetu. Tako niso manjkale uspešnice Rio, Girls On Film, A View To A Kill, Wild Boys in druge. V zadnjem desetletju mnogi izvajalci tistega časa doživljajo novo pomlad, a po tridesetih letih se je veliko spremenilo.

Če so se mladi pri nas, ki so želeli slišati novo glasbo, v šestdesetih letih stiskali pred tistim radijskim sprejemnikom, ki je lovil Radio Luxemburg, v sedemdesetih pri tistem doma, ki je dobil novo ploščo, in so potem to obračali do onemoglosti, so osemdeseta zaznamovali videospoti. Z začetkom MTV so začeli glasbeniki pospešeno snemati videospote in tako je prej kot glasba v ospredje stopila vizualna podoba izvajalcev. Med prvimi, ki je to znala izkoristiti, je bila tudi skupina Duran Duran, ki je z drzno garderobo priznanih modnih oblikovalcev, izzivalnimi pričeskami in eksotičnimi dekleti med najstniki takoj vzbudila pozornost.

Danes mladi, ki so le en klik na miški oddaljeni od katerega koli videospota, morda težko razumejo, da se v takratni Jugoslaviji videospoti niso prav pogosto vrteli po televiziji. Morda eden ali dva v nedeljskem programu. K sreči pa so takrat na TV Koper-Capodistria vrteli tedenski oddaji Videomix in Alta pressione (Visok pritisk), ki ju je vodil Dario Diviacchi. Imel je tako majhno zbirko videospotov, da je bila vsaka oddaja skoraj enaka prejšnji, a kljub temu najstniki naslednji dan v šoli niso mogli sodelovati v pogovoru s sošolci, če so oddajo zamudili. No, izbor ni bil slab, saj je vrtel tudi največje zvezde (Duran Duran, Billy Idol, Prince, Michael Jackson, Madonna, Dire Straits). Takrat je bilo pač najpomembnejše, da je nekdo prvi videl novi videospot, in to katerega koli izvajalca, četudi ni bil najpopularnejši. In kot nalašč, ali pa prav zaradi tega, se je ravno v tistem času na policah trgovin znašel tudi gel za lase slovenske proizvodnje; do takrat je bil gel na voljo predvsem frizerjem, in še njim le iz uvoza. Slovenska mesta so tako preplavile nove pričeske.

Duran Duran so leta 1985 s skladbo A View To A Kill in z odhodom dveh članov končali eno svoje obdobje, in čeprav niso nikoli razpadli, z izjemo skladbe Ordinary World do danes niso ponovili uspehov z začetka kariere. Glasbo osemdesetih let pa so (tudi časovno primerno) v začetku devetdesetih povozili grunge, brit pop in hiphop.

Novo tisočletje

Pevec skupine Duran Duran Simon Le Bon je v intervjuju za Vikend dejal, da so se v izvirni zasedbi leta 2000 zbrali prav zato, ker so čutili ponovni interes za glasbo iz osemdesetih let, to navdušenje pa še kar traja. In ne moti se! Tudi na slovenskih radijskih postajah glasba iz osemdesetih zadnje desetletje zavzema veliko etra, seveda s skrbnim izborom skladb, primernih za ušesa in vožnjo, med katerimi so tudi uspešnice Duran Duran. Prav zato tudi mladi danes poznajo železni repertoar takratnih izvajalcev, težje pa določijo, komu katero skladbo pripisati. Tako je včeraj gotovo manjkal kdo, ki ni pravočasno preveril uspešnic Duran Duran, pa mu je danes žal, ker je ugotovil, da vse pozna.

V Sloveniji velike sreče s koncerti tipičnih pop izvajalcev iz osemdesetih let pravzaprav nimamo. Razen Spandau Ballet, ki je v dveh dneh dvakrat razprodal Halo Tivoli, takrat pri nas niso nastopali. Pa pustimo tu Bronski Beat brez Jimmyja Somervilla ali na matrico odpetih Samanthe Fox in pevca Modern Talking Thomasa Andersa. Ali napovedanih in nato zaradi slabe prodaje vstopnic odpovedanih koncertov Michaela Jacksona in Madonne. Tudi skozi leta so imeli več sreče metalci (Iron Maiden, Metallica), alternativci (Nick Cave, The Cure) ali nostalgiki (David Bowie, Joe Cocker, Elton John). No, ko je pred dvema letoma Halo Tivoli napolnil Billy Idol, se je mnogim posvetilo. Osemdeseta so zares spet tu! In to je bilo čutiti tudi včeraj na Duran Duran.