Cohen je bil in ostal predvsem pesnik

»Nekega večera je prišel iz Kanade in v dnevni sobi sem poslušala njegove pesmi. Tistega večera je zapel pesmi Suzanne in Dress Rehearsal Rag, sedel je na kavču in na kolenih držal kitaro. Ganil me je s svojim petjem, pesmimi in vedenjem nasploh.

V njegovem glasu je bilo nekaj eteričnega, obenem pa zemeljskega. Ko je Leonard pel, sem bila uročena: takoj sem postala njegova privrženka in kmalu sva se spoprijateljila,« je v avtobiografiji napisala pevka Judy Collins.

Podobne besede bi lahko zapisal prav vsak človek, ki je Leonardu Cohenu kdaj prisluhnil. Ne ravno v domači dnevni sobi, ampak na koncertu, ki jih je bilo prav proti koncu Cohenove kariere več kot kdajkoli prej.

In ki so bili ne le izjemno dolgi, ampak tudi brezhibno pripravljeni in izvedeni z žarom, ki je osupljal. Tudi pri nas pred tremi leti, ko je tukaj drugič nastopil.

Cohen je bil in ostal predvsem pesnik, tako da njegovi nastopi pravzaprav niso bili koncerti, ampak prazniki besede, ki nas najbolj presune prav zato, ker jo, tako kot v starih psalmih, namenjenih petju in ne prebiranju, poslušamo ob nevsiljivi spremljavi glasbil in ženskih glasov, morda podobno, kot smo jo nekoč v zgodovini poslušali v templjih, sinagogah in cerkvah.

Prav zato ni čudno, da je neka ameriška bralka revije Rolling Stone pred kratkim v pismu napisala, da je Cohen še najbližji njeni predstavi o podobi boga.

Skoraj blasfemična izjava, ki pa jo je moč bolje razumeti, če si doživel koncert tega mojstra, ki besed ne šteje, ampak tehta, kot pravi star hasidski rek.

Cohen je pesnik izjemne pronicljivosti. Zlasti v jeziku pétih pesmi gibek in natančen, z neverjetnim občutkom za ritem in melodijo, ki jo še poudarjajo dovršene rime.

In če temu dodamo dobršno mero ironije, tako značilne za njegov rod, dobimo pesmi, ki ne le očarajo, ampak dobesedno razorožijo.

Nikoli se ni jemal docela resno in morda je prav zato lahko ustvaril vrsto pesmi, ki o človeškem položaju govorijo z več resnosti od najbolj učenih razprav.

Prisluhnite mojstrovinam, kot so If It Be Your Will, Ballada of the Absent Mare ali Anthem, pa boste vedeli, kaj hočem povedati in razumeli, kako velikega človeka smo izgubili.