Tiskane izdaje
Ljubljanski publiki so bile letos zvezde naklonjene: eden od vrhuncev v ponudbi festivala Ljubljana je današnji koncert amsterdamskega Kraljevega orkestera Concertgebouw tako rekoč tik pred tem, ko ga bo prihodnji petek z inavguracijskim koncertom tudi uradno prezvel novi šef dirigent Daniele Gatti.
Amsterdamčane v Ljubljani gostimo tretjič, nazadnje so bili na festivalu z dolgoletnim šefom dirigentom maestrom Marissom Jansonsom pred dvema letoma. Letos jih je v Cankarjev dom prineslo v okviru programa koncertov RCO Meets Europe, med katerim bodo od tega meseca v naslednjih dveh sezonah in pol nastopili v vseh državah članicah Evropske zveze s programom, ki naj bi poudaril temeljne ideje in ideale, povezujoče Evropo, temu namenu ustrezno pa je častno pokroviteljstvo niza prevzel predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Sanjavo kot Debussy
Na spletni strani orkestra je bil ljubljanski koncert napovedan ob naslednjem, inavguracijskem oziroma umestitvenem za novega šefa dirigenta Danieleja Gattija, ob opisu sporeda, na katerem je Debussyjev Prélude à l'après-midi d'un faune, Preludij k favnovemu popoldnevu, delo, ki ga je navdahnila pesem Stéphana Mallarméja, in ga glasbena zgodovina omenja kot posebno glasbeno prelomnico, Pierre Boulez pa je o njem sodil, da je pravzaprav začetek sodobne glasbe, pa je omenjeno, da ga kraljevi orkester igra »tako sanjavo kot je bil prelomen takrat, ko ga je Debussy napisal«.
Pri Concertgebouw so dodali, da jim bo v skladu s konceptom turneje RCO Meets Europe, da jih bo v vsaki državi spremljal lokalni mladinski orkester, pri Debussyju v Ljubljani ob strani stal orkester mladih glasbenikov Ljubljana International Orchestra, torej Mednarodni orkester Ljubljana Akademije Branimir Slokar.
O orkestru, poimenovanem po ustanovitelju, pozavnistu Branimirju Slokarju, ki je v simfonični glasbi znova uveljavil pozavno kot solistični instrument, spletna stran Concertgebouw navaja, da so v njem mladi glasbeniki iz okrog petintridesetih držav, ki si prizadevajo za najvišje izvajalske standarde, orkester pa da omogoča mednarodno mobilnost glasbenikov po Evropi in z močjo glasbe spodbuja mednarodni dialog.
Omenjeno je še, da je ljubljanski orkester doslej nastopal v domovini, Italiji, Avstriji, Hrvaški, Srbiji, Veliki Britaniji in Španiji, pomembno vlogo pri njegovem razvoju pa sta imela dirigenta Klaus Arp in Živa Ploj Peršuh.
O teniški žogici, moškem in dveh ženskah
Na ljubljanskem sporedu kraljevega orkestra Concertgebouw (častni pokrovitelj koncerta je bil veleposlanik Kraljevine Nizozemske Bart Twaalfhoven) je tudi skladba leta 2013 umrlega skladatelja Henrija Dutilleuxa Métaboles, Gatti pa bo potem orkester popeljal v dva barvita baleta, ki sta oba premiero doživela na začetku dvajsetega stoletja v Parizu: v Debussyjevo glasbeno šala Jeux, o teniški žogici, moškem in dveh ženskah, ki si neke soparne poletne noči privoščijo partijo tenisa, in Petruško Igorja Stravinskega, koncertno skladbo za klavir in orkester o lutki na semnju, ki je bila leta 1911 preoblikovana v balet za skupino Ballets Russes impresarija Sergeja Pavloviča Djagileva s koreografom in velikim plesalcem Vaclavom Nižinskim. v Ljubljani je bila izvedena verzija iz leta 1947.
Kot »polirani mahagonij, ki se je medil sto in več let.«
Zvoku kraljevega orkestra Concertgebouw laskajo vsi najpomembnejši svetovni glasbeni mediji, vsi se strinjajo da je že vse od ustanovitve leta 1888 eden od najboljših orkestrov na svetu. Godalno sekcijo označujejo kot »žametno«, zvok trobilne sekcije kot »zlat«, barvo pihal kot »izrazito osebno«, tolkala pa imajo mednarodni sloves.
Orkester po mnenju številnih poznavalcev domuje v dvorani, ki je med najbolj akustičnimi na svetu. Jeseni leta 1881 so jo je zamislilo šest premožnih Amsterdamčanov, dokončali so jo leta 1886, slovesno odprtje pa je bilo aprila 1888. Na tem prizorišču orkester izvede 80 koncertov letno in še 40 vsako leto na vodilnih odrih po vsem svetu. Zvok orkestra v matični dvorani, ki sprejme nekaj manj kot dva tisoč obiskovalcev, je prijazen, bleščeč, bogat, zračen, svilnat, zaokrožen, zmagovalen ... Eden od poslušalcev je zvok orkestra opisal kot enakovreden »poliranemu mahagoniju, ki se je medil sto in več let.«
