Disharmonija v Slovenski filharmoniji

Decembrske izjave direktorja Slovenske filharmonije (SF) Damjana Damjanoviča, ki je - ko je podprl početje ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar - zaposlenim očital »poljubne obveznosti« in »nikakršno odgovornost« in potožil nad nesorazmerno odgovornostjo direktorjev v kulturi, ki da imajo hkrati zvezane roke, so naletele na ogorčenje, sindikata, ki zastopata filharmonike, sta od njega zahtevala opravičilo.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ter Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa sta v zahtevi po Damjanovičevem opravičilu navedla, da direktor zagotovo ve, da so obveznosti filharmonikov v zakonodaji in splošnih aktih filharmonije natančno opredeljene: »Trditi, da filharmoniki zahtevnega, kreativnega poslanstva ne opravljajo odgovorno in kakovostno, je skrajna žalitev, ki v resnici onemogoča uspešno sodelovanje orkestra in zbora z direktorjem. Zmerjanje zaposlenih, ki da imajo neomejeno časa za rovarjenje, je skrajno pritlehno in čez vsako dopustno mero sprejemljivega,« so dodali v zahtevi po javnem opravičilu za »neresnične in žaljive trditve.«

Šinigoj: Nedostojne izjave direktorja

Tudi člani delavskega predstavništva SF, ki ga vodi Marina Kopše, so sporočili, da v celoti podpirajo sindikata Sviz in Glosa pri zastopanju filharmonikov glede žaljive direktorjeve izjave: »Ogorčeni smo nad Damjanovičevim besednjakom in menimo, da je z njim prestopil mejo dostojnega. Sprašujemo se, kako so lahko naše obveznosti poljubne, odgovornost pa nikakršna, saj tako določanje prvega kot drugega ni v naši pristojnosti. Dejstvo, da Damjanovič naraščajočo zaskrbljenost filharmonikov nad prihodnostjo zavoda vidi kot rovarjenje, pa razkriva njegov skrajno podcenjevalni odnos do zaposlenih in meji že na preganjavico.« Delavsko predstavništvo je tudi dodalo, da v SF nad vodenjem zavoda niso nezadovoljni le posamezniki: pred koncem lanske sezone so v SF izvedli anketo o delu Damjana Damjanoviča, šest področij njegovega delovanja je ocenilo sedemdeset odstotkov vseh zaposlenih z ocenami od ena do pet. Direktor je dobil oceno dve.

Nekdanji dolgoletni direktor SF Boris Šinigoj, zdaj predsednik društva Komorni godalni orkester SF, sedanja dogajanja v filharmoniji komentira z ugotovitvijo, da je vodenje izjemno kakovostnega orkestra, kakršen je orkester SF, zahtevno početje, zato združevanje umetniškega in poslovnega vodenja, ki se je uvedlo ravno ob imenovanju sedanjega direktorja SF, ne more biti smiselno, po svetu je običajna delitev, da orkester vodita intendant in umetniški vodja. »Izjave, kakršne je dal Damjanovič, so nedostojne do kolegov. Jaz nisem nikdar dajal takšnih izjav o orkestru, ki je bil zmeraj moj partner in sem v njem preživel 37 let. Povezava med vodstvom in orkestrom je bila v mojem času izjemno močna, kljub občasnim konfliktom smo bili trdno povezani. Sedanje razmere niso dobre ne za SF ne za slovensko družbo, vse, ki smo preživeli življenje v tej hiši, nas to dogajanje žalosti.«

Damjanovič je v odgovoru sindikatom ugotavljal, da v njegovi izjavi »ni nobenih žalitev, temveč gre le za oceno stanja in razmer, v katerih delajo« v SF, vendar sindikati dokazujejo, da takšna ocena ne more biti natančna. Primerjava obveznosti članov orkestra s podobnimi orkestri v tujini po besedah predsednika sindikata Sviz SF Orkester Klemna Hvale (v SF delujeta še Sviz Zbor SF in sindikat Glosa) kaže, da slovenski filharmoniki ne delajo manj, ampak pogosto celo več, tudi približevanje enakomerni obremenjenosti po nekaterih vidikih ni urejeno najbolj smotrno.

Največ 56 ur na teden

Za slovenske orkestrske glasbenike velja 40-urni delovni teden, po kolektivni pogodbi za umetniške poklice je polovica tega časa namenjena individualni pripravi, polovica pa skupnim vajam, kar je podobno nemški ureditvi, ki določa do 24 oziroma 25 tedenskih ur obveznosti. Neenakomerno opredeljen delovni čas določa, da je tedenska obremenitev glasbenika lahko največ 56 ur, to je več kot v Nemčiji, Avstriji, ZDA, Avstraliji, praksa kaže, da celo to obremenitev orkester včasih presega, še posebno če se upošteva število terminov oziroma storitev, ki jih je glasbenik dolžan opraviti.

Pregledovanje preteklega števila in tudi načrtovanih terminov pokaže, da člani orkestra SF obveznosti pogosto presegajo (in ob tem molčijo, podobno je takrat, ko v urniku nastopov ne more biti zadoščeno pravici do 11-urnega počitka med nastopi), terminov je na mesec tudi do 28, celo do 30, v primerjavi s tujimi orkestri pa se drugače obravnavajo še druge pomembne podrobnosti, od podaljševanja terminov na 3,5 ure namesto 2,5 ali tri ure, prevoz domov po gostovanju se na primer šteje kot prosti dan, čeprav se filharmoniki v Ljubljani izkrcajo sredi dneva (nemškemu članu orkestra se več kot 2,5 ure na avtobusu šteje že kot druga služba oziroma termin, slovenskemu šele takrat, ko je na poti več kot šest ur).

Smrekarjeve ugotovitve drugačne

Ob primerjavi, ki jo je za ministrstvo za kulturo pred leti pripravil dr. Borut Smrekar, je zato treba upoštevati, da imajo gledališki orkestri pogosto manjše obveznosti kot orkester SF. Smrekar navaja: »Vedeti pa moramo, da so nekatere zavodske kolektivne pogodbe še ugodnejše od kolektivne pogodbe na državni ravni. Vse o obremenitvi naših umetniških korpusov pove to, da je obveznost tubista v SNG Maribor 24 storitev na mesec, njegov kolega v sorodni hiši v sosednjem avstrijskem Gradcu pa jih mora opraviti 33, koncertni mojster v Mariboru opravi 14 storitev na mesec, njegov dunajski kolega pa tudi več kot 20. Zborist v Mariboru izpolni mesečno obveznost s sodelovanjem v desetih predstavah, na Dunaju pa bi jo v 26 predstavah ...«