Tiskane izdaje
Pevec in kitarist Moreno Veloso je od očeta Caetana Velosa, slavnega brazilskega glasbenika, pevca in političnega aktivista, podedoval strast do glasbe, ki je na koncu premagala njegovo ljubezen do fizike in matematike. Pred več kot desetletjem je dvakrat že nastopil v Ljubljani, tokrat se vrača v Cankarjev dom z novim, zelo osebnim albumom.
Med snemanjem albuma Coisa Boa ste se preselili nazaj v rodno Bahio. Ali glasba, ki je vesela in razigrana, opeva vaše otroštvo?
Ta album je posvečen mojim otrokom. Z družino smo živeli v Riu in smo se pred časom za dve leti preselili nazaj v Bahio. Zame je bilo to posebno doživetje, ker sem spet videl stare starše, tete, strice, bratrance in sestrične. Lepo je bilo, ker so jih prvič spoznali tudi moji otroci. V Bahii je glasba velik del skupnosti, slišiš jo na ulici, odmeva iz kavarn, zvečer je polno koncertov in to me je spet navdihnilo.
Pedro Sá, moj prijatelj, kitarist in producent tega albuma, me je tam obiskal in videl, kako uživam, zato mi je predlagal, da vse to strnem v nov album. V Salvadorju [glavno mesto Bahie] sva napisala glasbo, nato pa smo se z glasbeniki zaprli v studio v Riu in vse posneli v treh dneh. Uspelo nam je zadržati to dobro energijo iz Salvadorja.
Vas na odraščanje in Bahio vežejo kakšni posebni spomini?
Na naslovnici albuma je fotografija ene najlepših plaž v Braziliji. Z nje lahko namreč opazuješ sončni zahod, kar ni tako pogosto, saj celotna brazilska obala gleda na vzhod. Ta plaža pa je v zalivu Todos os Santos in gleda na zahod. Vsak dan se na plaži zbere veliko ljudi, da bi videli, kako sonce tone v morje.
Prelep prizor, ki sem ga videl neštetokrat. Na tej plaži sem se naučil plavati, ker je voda zelo mirna in ni valov. Je kot nekakšen bazen sredi oceana. To doživetje, enega mojih najlepših trenutkov iz otroštva, je ujel fotograf za naslovnico albuma. S čolna je slikal mene, mojo družino in prijatelje, ko smo uživali v sončnem zahodu.
Moreno Veloso na včerajšnjem koncertu v Cankarjevem domu. Foto: Primož Zrnec
V življenju imate dve 'dobri stvari'. Glasbo in znanost. Čeprav ste odrasli z glasbo, ste se najprej zapisali fiziki ...
Pravzaprav se z glasbo ukvarjam že od malih nog. Z devetimi leti sem se začel učiti kitaro in igral klasično glasbo, potem sem presedlal na čelo. Od dobrih družinskih prijateljev, perkusionistov, sem se učil igrati tudi na bobne in tolkala. Ko je prišel čas za študij, sem izbral naravoslovje – matematika, fizika in kemija so mi šle vedno dobro od rok. Glasba je bila torej ves čas prisotna, fiziko pa sem izbral kasneje.
Se v vašem univerzumu glasba in fizika kdaj prestrežeta?
Fizika mi je pri glasbi prišla prav. V družini nismo samo glasbeniki, skladatelji in pevci, smo tudi inženirji, producenti – zanimajo nas zvok, efekti in programi, s katerimi ga je mogoče izboljšati. Sedem let sem delal v laboratoriju na področju atomske fizike, ukvarjal sem se s spektroskopijo in ugotovil, da je življenje v laboratoriju zelo podobno življenju v studiu. Podobna je predanost, ki te žene, da dolge ure preživiš v osami in se igraš z gumbi, napravami, žicami ...
Sicer delate kot glasbeni producent in ustvarjate albume za očeta, pa za Gilberta Gila ...
Moja družina je tesno povezana. Ne samo oče, tudi babica, botrica, sestrične in bratranci, vsi so povezani z glasbo in veliko si pomagamo. Gilberto Gil je bil poročen z mojo teto, mamino sestro. Vsi so močne osebnosti, veliki glasbeniki in perfekcionisti in sam lahko k njihovi umetnosti prispevam po svoje – z znanostjo o zvoku.
Najbrž gre tudi za posebno vez med generacijami?
Da. Na neki način. Starejši nas učijo profesionalnosti v poslu. Iz njihove strasti in predanosti glasbi se je mlajša generacija veliko naučila. Pomembno je tudi, da nam, mladim, zaupajo. Če ti zaupa nekdo, ki je velik in poznan glasbenik, je to neprecenljivo. Potem lažje zaupaš tudi samemu sebi.
Moreno Veloso na včerajšnjem koncertu v Cankarjevem domu. Foto: Primož Zrnec
Kaj je tisto najpomembnejše, česar ste se naučili, ko ste odraščali ob očetu, ki je sprožil pomembne – tudi socialne – premike v brazilskem okolju?
Morda bo zvenelo zelo preprosto, ampak naučil sem se ljubezni do glasbe. To je najpomembnejša stvar v mojem življenju. Glasbo sem se naučil ljubiti v vseh oblikah in zvokih. Je stvar, ki povezuje in združuje ljudi. Brezpogojno sem ji predan.
Vsi otroci slavnih staršev nosijo težo njihove slave. Ste kdaj to težko prenašali?
Seveda. Najtežje je bilo, ko so name pritiskali mediji, ki so hoteli izvedeti kaj o mojem očetu. Ni mi bilo jasno, kaj sploh hočejo od mene. Sam takrat še nisem ničesar ustvaril, ničesar dosegel, a so me vedno spremljali in me spraševali o tem in onem. Hoteli so iztisniti iz mene informacije, ki pa niso bile povezane z mano. Moral sem se naučiti živeti s tem. Ko sem tudi sam nekaj ustvaril, je bilo lažje. Takrat sem jim lahko kaj povedal.
Ste si težko ustvarili glasbeno identiteto?
Nikoli se nisem spraševal o tem. Samo delam, kar najraje delam.
Že pri devetih letih ste prispevali h kompoziciji Um Canto de Afoxé Para O Bloco do Ilê (Ilê Ayê), ki se je znašla na očetovem albumu Cores, Nomes in nato še na kompilaciji brazilske klasike. O čem poje ta pesem?
Oče je skladal novo pesem in me za hec prosil, da napišem besedilo. Zapisal sem nekaj verzov in mu jih pokazal. Navdušen je bil, zato sem nadaljeval. Pesem govori o karnevalskem bendu z ulic Salvadorja, o skupnosti temnopoltih Brazilcev, ki živijo v svoji četrti v Salvadorju. To so neverjetno lepi, srečni in nadarjeni ljudje, s katerimi sem rad preživljal otroška leta. Njihov karneval je nekaj posebnega, tako poln glasbe in ritma in prav posebne energije. O tem poje pesem. Še vedno obiskujem njihov karneval, na koncertu v Ljubljani bom zapel tudi nekaj njihovih pesmi.
Deset let ste delovali v skupini +2 z Domenicom Lancellottijem in Alexandrom Kassinom. Skupaj ste se trudili ustvariti nov zvok, potem pa ste obupali ...
Nismo obupali (smeh). Naredili smo, kar smo hoteli. Ideja projekta je bila posneti tri albume z nekoliko avantgardnim, eksperimentalnim pristopom. Potem smo se odločili, da vsak s svojo skupino posname še tri albume, da vidimo, s kakšnimi izkušnjami se bomo vrnili nazaj. Če poslušate naše zadnje plošče, ki smo jih ustvarili vsak po svoje, lahko slišite, kako so vse tri povezane z našim skupnim zvokom.
Moreno Veloso na včerajšnjem koncertu v Cankarjevem domu.
Kdo so člani vašega novega benda, s katerim prihajate
Kako pomembno je za vas, da ste s člani zasedbe tesno povezani?
Zelo. Mislim, da sam ne bi mogel narediti ničesar. Od njih sem se veliko naučil. Počutim se presrečnega, ker imam okoli sebe toliko nadarjenih in ljubečih ljudi. Tudi pri tem albumu so mi vsi pomagali in to se čuti, ker smo se posvetili vsakemu najmanjšemu delu glasbe in zvoku.
