Druga godba: danes spletanje glasbenih stilov Vaska Atanasovskega in Mljask

Pogovor s saksofonistom in pevcem Vaskom Atanasovskim.

Zdenko Matoz, kultura
pet, 13.05.2011, 06:45

Tretji večer letošnje Druge godbe bo ob 21. uri v ljubljanskem Kinu Šiška gostil slovenske glasbenike – saksofonista in pevca Vaska Atanasovskega in skupino Mljask (Andraž Mazi, bendžo, kitara, slide, Dejan Lapanja, akustične in električne kitare, Matija Krivec, kontrabas, Marjan Stanić, bobni).

Temu bo sledil nastop francoske Maročanke Hindi Zahra, ki bo pela ob spremljavi Lucile Loison (spremljajoči glas), Abdenourja Djemaija (kitara), Thomasa Naïma (kitara), Nicolasa Liesnarda (klaviature) in Simona Prattica (bobni). Z Vaskom Atanasovskim smo se pogovarjali o novih glasbenih podvigih zasedbe Mljask.

Skupina Mljask prepleta etno glasbo z jazzom. Kako združljiva sta ta dva žanra?

Če bi hotel natančneje opredeliti glasbo, ki jo pišem za Mljask, bi moral našteti vsaj deset glasbenih smeri, stilov, izročil. Bolj pomembno je, da jih kombiniram tako, da ostajam zvest lastnemu izrazu in prepoznavnosti. Že od nekdaj v svojih kompozicijah prepletam glasbene stile in se ne opredeljujem več za posamezne. Avtorsko sem prisoten v jazzu, rocku, ljudski glasbi in klasiki.

Glasba zasedbe Mljask je večinoma instrumentalna, vse bolj pa je slišati tudi besedilo. Je treba ­vendarle kaj povedati?

Besedila so prišla sama od sebe, spontano, in se začela nabirati na polici. Najprej nisem vedel, kaj bi pravzaprav z njimi in kako bi jih umestil. Sčasoma so vendarle našla svoje mesto in zaživela uglasbljena na odrih. Zame je to trenutno velika inspiracija, saj skozi vokalne skladbe prihajam do povsem novih glasbenih oblik, seveda je zanimivo tudi raziskovati in oblikovati vsebino sporočila, ki ga lahko izraziš z besedilom. Če naštejem nekaj naslovov vokalnih skladb: Come to Me, Ladies of the Night, Everything is History in Volim te.

Kako ste sestavili skupino Mljask, v kateri so zbrani sami glasbeni mojstri?

Vedno sem veliko delal z glasbeniki iz tujine, toda želel sem si imeti tudi povsem 'domačo' zasedbo. Iz projekta v projekt, skozi razna glasbena sodelovanja, sem našel kar nekaj sorodnih duš, tako da, ko je prišel trenutek za Mljask, mi je bilo povsem jasno, koga angažirati. Mojstrstvo je seveda odskočna deska, še bolj pa so pomembni ljudje, značaji in kompatibilnost.

Vaše glasbeno ustvarjanje v drugih projektih je prav tako prepletanje številnih glasbenih stilov. Se 
v vseh počutite povsem domače?

Sem iz takšnega testa, da moram zmeraj odkrivati kaj novega. Če se kakšna stvar predolgo ne spremeni, mi lahko postane dolgčas, kar ni dobro ne zame ne za glasbo. Tako se zmeraj trudim stvari dopolnjevati, razvijati, polniti mozaik. Tak pristop me pelje v različna glasbena okolja – od energičnih koncertnih zasedb, renesančne, zborovske in orkestralne glasbe do gledališča. Vsak žanr, glasbeno obdobje, ima svoj čar, če mu utegneš prisluhniti. Ker sem že od nekdaj glasbeno širokogled, se lahko marsikje počutim domače.

Prav tako veliko skladate za gledališke in plesne projekte. Je skladanje po naročilu dovolj ­navdihujoče?

Sprejemam v glavnem takšna naročila, kjer lahko izrazim tudi sebe. In ponavadi naročniki od mene pričakujejo nekaj avtorskega in ­edinstvenega.

Na koncertu boste predstavili tudi nekaj nove godbe. V ­katero smer se tokrat nagiba glasba ­zasedbe Mljask?

Glavna novost so vokalne skladbe. Nekatere se gibljejo v bolj alternativnih, druge v bolj enostavnih formah. Besedila pišem in pojem v slovenščini, angleščini in ­srbohrvaščini. Mislim, da značilnosti Mljaska ostajajo virtuoznost, zvočna barvitost, ekspresivnost vsakega posameznika, močne poteze melodij in ekstatičnost improvizacij, ki se dotaknejo mnogih čustev in čutov.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se