Druga godba: danes spletanje glasbenih stilov Vaska Atanasovskega in Mljask

Pogovor s saksofonistom in pevcem Vaskom Atanasovskim.

Objavljeno
12. maj 2011 19.49
Posodobljeno
12. maj 2011 19.49
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Tretji večer letošnje Druge godbe bo ob 21. uri v ljubljanskem Kinu Šiška gostil slovenske glasbenike – saksofonista in pevca Vaska Atanasovskega in skupino Mljask (Andraž Mazi, bendžo, kitara, slide, Dejan Lapanja, akustične in električne kitare, Matija Krivec, kontrabas, Marjan Stanić, bobni).

Temu bo sledil nastop francoske Maročanke Hindi Zahra, ki bo pela ob spremljavi Lucile Loison (spremljajoči glas), Abdenourja Djemaija (kitara), Thomasa Naïma (kitara), Nicolasa Liesnarda (klaviature) in Simona Prattica (bobni). Z Vaskom Atanasovskim smo se pogovarjali o novih glasbenih podvigih zasedbe Mljask.

Skupina Mljask prepleta etno glasbo z jazzom. Kako združljiva sta ta dva žanra?

Če bi hotel natančneje opredeliti glasbo, ki jo pišem za Mljask, bi moral našteti vsaj deset glasbenih smeri, stilov, izročil. Bolj pomembno je, da jih kombiniram tako, da ostajam zvest lastnemu izrazu in prepoznavnosti. Že od nekdaj v svojih kompozicijah prepletam glasbene stile in se ne opredeljujem več za posamezne. Avtorsko sem prisoten v jazzu, rocku, ljudski glasbi in klasiki.

Glasba zasedbe Mljask je večinoma instrumentalna, vse bolj pa je slišati tudi besedilo. Je treba ­vendarle kaj povedati?

Besedila so prišla sama od sebe, spontano, in se začela nabirati na polici. Najprej nisem vedel, kaj bi pravzaprav z njimi in kako bi jih umestil. Sčasoma so vendarle našla svoje mesto in zaživela uglasbljena na odrih. Zame je to trenutno velika inspiracija, saj skozi vokalne skladbe prihajam do povsem novih glasbenih oblik, seveda je zanimivo tudi raziskovati in oblikovati vsebino sporočila, ki ga lahko izraziš z besedilom. Če naštejem nekaj naslovov vokalnih skladb: Come to Me, Ladies of the Night, Everything is History in Volim te.

Kako ste sestavili skupino Mljask, v kateri so zbrani sami glasbeni mojstri?

Vedno sem veliko delal z glasbeniki iz tujine, toda želel sem si imeti tudi povsem 'domačo' zasedbo. Iz projekta v projekt, skozi razna glasbena sodelovanja, sem našel kar nekaj sorodnih duš, tako da, ko je prišel trenutek za Mljask, mi je bilo povsem jasno, koga angažirati. Mojstrstvo je seveda odskočna deska, še bolj pa so pomembni ljudje, značaji in kompatibilnost.

Vaše glasbeno ustvarjanje v drugih projektih je prav tako prepletanje številnih glasbenih stilov. Se 
v vseh počutite povsem domače?

Sem iz takšnega testa, da moram zmeraj odkrivati kaj novega. Če se kakšna stvar predolgo ne spremeni, mi lahko postane dolgčas, kar ni dobro ne zame ne za glasbo. Tako se zmeraj trudim stvari dopolnjevati, razvijati, polniti mozaik. Tak pristop me pelje v različna glasbena okolja – od energičnih koncertnih zasedb, renesančne, zborovske in orkestralne glasbe do gledališča. Vsak žanr, glasbeno obdobje, ima svoj čar, če mu utegneš prisluhniti. Ker sem že od nekdaj glasbeno širokogled, se lahko marsikje počutim domače.

Prav tako veliko skladate za gledališke in plesne projekte. Je skladanje po naročilu dovolj ­navdihujoče?

Sprejemam v glavnem takšna naročila, kjer lahko izrazim tudi sebe. In ponavadi naročniki od mene pričakujejo nekaj avtorskega in ­edinstvenega.

Na koncertu boste predstavili tudi nekaj nove godbe. V ­katero smer se tokrat nagiba glasba ­zasedbe Mljask?

Glavna novost so vokalne skladbe. Nekatere se gibljejo v bolj alternativnih, druge v bolj enostavnih formah. Besedila pišem in pojem v slovenščini, angleščini in ­srbohrvaščini. Mislim, da značilnosti Mljaska ostajajo virtuoznost, zvočna barvitost, ekspresivnost vsakega posameznika, močne poteze melodij in ekstatičnost improvizacij, ki se dotaknejo mnogih čustev in čutov.