Edward F. Logan mlajši - Dogodivščine ameriškega pilota

Proti koncu druge svetovne­ vojne so ameriški bombniki­ ­intenzivno bombardirali industrijske in transportne objekte­ v vse manjšem tretjem rajhu­ in okupiranih državah. To je počel tudi poročnik ameriških­ zračnih­ sil Edward F. Logan mlajši z bombnikom B-17, ki so mu pravili tudi »leteča trdnjava«. Nato so ga sestrelili­ nad Gradcem. S poškodovanim­ letalom je zasilno pristal v Beli krajini na osvobojenem ozemlju.

Knjiga »Skočite, prekleto, skočite!« (Cankarjeva založba, prevod Janez Žerovc in Milena Podgoršek) pilota Logana je strokovni in kronološki popis njegove kariere kot vojaškega pilota ameriških zračnih sil, njegovega šolanja, bombnih akcij in na koncu sestrelitve in partizanske akcije, s katero so ga skupaj s posadko rešili pred Nemci in ­domobranci.

Oče Edwarda F. Logana mlajšega je bil v prostem času športni pilot, ki je sina pogosto vzel na polete z dvokrilnim kinner birdom in hidroplanom loening commuter. Tudi njegova starejša sestra je bila pilotka, njegov brat repni strelec na bombniku, druga sestra izvedenka za zemljevide pri tankov­skem bataljonu, tretja sestra pa je delala v vojaški tovarni šotorov in tekmovala s športnimi čolni na južni Floridi.

Biti del mogočne zračne sile

»Vojno letalstvo me je privlačilo,­ ker sem hotel sodelovati pri obrambi domovine. Hotel sem se vključiti v to mogočno zračno silo, ki je pomembno posegla v drugo svetovno vojno. S knjigo bi si želel ohraniti spomin na svojo pot od želje, da bi postal pilot, začetka kariere v vojnem letalstvu, skozi trenažno letenje, pot na bojišče in končno do moje 34. bojne misije, ko so besede 'Jump, damn it, jump!' ['Skočite, prekleto, skočite!'] postale stvarnost. Rad bi tudi orisal uspešno posredovanje ameriškega vojnega letalstva na sredozemskem bojišču med drugo svetovno vojno pod vodstvom 15. zračne sile, najprej iz baz v severni Afriki, kasneje pa iz južne Italije,« je v uvodu med drugim zapisal ­avtor.

Potek urjenja za pilota bombnika popiše zelo natančno. Bil je ne le glavni pilot, temveč tudi glavni poveljujoči svoji letalski ekipi, ki je morala biti zelo izurjena. »Vsi, ki smo se v drugi svetovni vojni borili v zraku, lahko pripišemo naš vsakodnevni prispevek k boju in morda celo golo preživetje le odličnemu urjenju ter psihični in fizični kondiciji. V bazi Sterparone je naša posadka dozorela, postala usklajena in zelo učinkovita bojna posadka bombnika. Bili smo zelo povezani in smo vedno delovali kot tim.« Posadka je bila do potankosti seznanjena s sestavo, ustrojem in delovanjem bombnika B-17. Vsak član posadke je moral biti optimalno učinkovit. Loganovo posadko so zaradi teh odlik klicali čudežna posadka.

Na misijah je bil njihov bombnik večkrat prerešetan, devetkrat so se vrnili z enim nedelujočim motorjem od štirih in trikrat le z dvema. Na enem od poletov sta bila celo uničena oba motorja na eni strani.

Dragocena poročila

Avtor v prvem delu knjige natančno opiše šolanje na bombniku B-17, nato piše o pripravah na prve bojne naloge ter življenje, sprva v Severni Afriki, nato na jugu Italije. Vestno popisani dogodki sicer ne presežejo inženirskega poročila, so pa gotovo dragoceni pri spoznavanju, kakšna silna mašinerija je bil letalski del vojske Združenih držav Amerike, ki je v letih 1944 in 1945 načrtno bombardirala industrijske objekte in transportna vozlišča tako v okupiranih državah kot v Nemčiji.

Na bombni misiji nad Gradcem je po odmetu bomb nemški flak resno poškodoval njihovo levo krilo in oba motorja. Vedeli so, da ne smejo pristati ali izskočiti nad Avstrijo, pa tudi ne nad madžarskim ozemljem. V Avstriji so bili nacisti, na Madžarskem pa ni bilo gotovo, kje je frontna črta Rdeče armade, zato je Logan zavil z letalom proti Sloveniji, kajti ameriški letalci so vedeli, da se partizani borijo na njihovi strani in da imajo osvobojeno ozemlje ter poskrbijo, da se padli piloti in člani posadke čim prej vrnejo v svoje enote.

Ob rdeči zvezdi mu je odleglo

Ko so člani posadke izskočili, je Logan zasilno pristal v Beli krajini blizu Žužemberka. Najbolj so se bali, da bi jih dobili v roke Nemci ali domači izdajalci, ki bi jih gotovo mučili in ubili. V petek, 9. marca 1945, se je začel najzanimivejši del njegove zgodbe, ko se je Logan izvlekel iz gorečega letala. »Ko sem počasi dvignil zadnjico s skale, se je pod hribom za menoj nekdo oglasil in mi odločno nekaj zaklical. Slišalo se je kot 'Stop!'. Jezika nisem razumel, a iz tona glasu mi je bilo jasno, da je pomenilo, naj se ustavim ... Šele nekaj metrov od mene sem na njegovi kapi zagledal majhno rdečo zvezdo in neznansko mi je odleglo. Spoznal sem Slovenca, enega od Titovih partizanov. Potem je stopil k meni, v levi roki je držal avtomat, desno pa mi je položil okoli vratu in me objel. Kako sem bil vesel medvedjega objema in hkrati zadovoljen, da sem se prav odločil in umaknil pištolo. Nato je pokazal na zvezdo na kapi, češ, midva sva prijatelja.«

Nato podrobno opiše zanesljiv sistem, ki so ga imeli partizani pri iskanju in reševanju zavezniških letalcev. Ko so na nebu opazili padalo, so se partizani, Nemci in domobranci pognali na lov, kdo bo prvi prišel do letalcev. Partizani so imeli s pomočjo domačinov zanesljiv način iskanja, zbiranja in na koncu pošiljanja teh letalcev­ s partizanskega letališča v Italijo, praviloma Bari. Letala so pripeljala­ v Cerkovišče sanitetni material in orožje ter opremo, v Italijo pa ranjence in po potrebi zavezniške­ letalce. Avtor v knjigi opisuje izredno vojaško organizacijo partizanov na osvobojenem­ ozemlju.

Knjiga »Skočite, prekleto, skočite!« Edwarda F. Logana mlajšega je temeljito pričevanje enega od ­udeležencev druge svetovne vojne in taka pričevanja so dragocena. Zadnje čase vse bolj, kajti pojavljajo se ideološko usmerjeni »zgodovinarji«, ki si želijo na novo napisati zgodovino druge svetovne vojne. Ni sreča prinesla zmagovalca ­vojne, temveč je to bil rezultat boja zavezniških in partizanskih borcev. K temu spoznanju je prispeval svoj delež tudi Edward F. Logan mlajši.