Tiskane izdaje
Zasedbo sestavljajo Jure Lesar (kitara, vokal), ki je tudi večinski avtor skladb, Bogdan Sojič (bobni), Teo Collori (kitara) in Rok Druscovich (baskitara). Na drugem albumu so nadgradili glasbo s prvenca Eskobars (2010), ki še vedno temelji na energičnem kitarskem pop rocku. Album je produciral Dejan Radičević skupaj z zasedbo, opravil je tudi miks pesmi, za končno zvočno podobo pa je na masteringu poskrbel Sašo Fajon. Pesmi so posneli v studiu Daisy Music in studiu Garbage, album pa premore zanimivo črno-belo oblikovanje s črtasto žlico, kar je delo Vaska Vidmarja in Bena Rajnovića.
Ko so posneli demoposnetke, so se Eskobars lotili piljenja zvoka skladb na albumu tako, da je pesem Hodim naprej edina, ki se je obdržala v prvotnem posnetku in nima »živih« bobnov, ampak je posneta z ritem mašino. V temah se lotevajo osebnih izkušenj in prinašajo zgodbe o odnosih znotraj in zunaj skupine, pri čemer je v ospredju seveda ljubezen. Eskobars so gotovo eden vzorčnih primerov novega primorskega pop rocka, ki ima na Obali dolgo tradicijo izvrstne melodike, tehtnih besedil in plesnosti.
