Festival Ljubljana: Pred razkošjem poletja

Največji, najboljši in najbolj pričakovani dogodek bo znova uvedla barcelonska skupina La Fura dels Baus.

sre, 11.04.2018, 18:00

Odprtje 28. junija na Kongresnem trgu s svetovno premiero Sfera mundi.

Sklepni koncert v rokah kraljevega orkestra Concertgebouw z dirigentom Danielom Gattijem.

Nastopili bosta tudi Kristina Opolais in Diana Damrau.

»Imeli bomo lepo, dolgo poletje,« je danes ob napovedi letošnjega 66. ljubljanskega festivala obljubil direktor Darko Brlek, ki na kongresnih nastopih v tujini pobere aplavz tudi z dejstvom, da je šef festivala v mestu, ki daje 11 odstotkov proračuna za kulturo.

Župan Zoran Janković, častni pokrovitelj, se je ob teh besedah lahko le nasmehnil, še en nasmeh je dodal, ko je slišal, da tudi drugi na predstavitvi 66. ljubljanskega festivala uporabljajo njegovo standardno sintagmo o Ljubljani kot najlepšem mestu na svetu.

Brlek je dodal, da bo letošnjo odprtje 28. junija na Kongresnem trgu nekaj posebnega: svetovno premiero bo doživela glasbeno-scenska predstava Sfera mundi – Potovanje okrog sveta o Magellanovi odpravi, po Brlekovih besedah drzno in ambiciozno predstavo, ki jo je režiser skupine La Fura dels Baus Carlus Padrissa pripravil prav za to lokacijo, potem pa bo štiri leta na poti po svetu tudi z logotipom ljubljanskega festivala.

Katalonska skupina bo ljubljanski festival otvorila drugič zapored, lani je ponudila slikovito scensko kantato Carmina Burana, Sfera mundi pa je Padrissov največji projekt doslej.

Zveneča svetovna imena

Profil ljubljanskega festivala sicer ostaja nespremenjen, je povedal Brlek, ponudil bo veliko najboljšega, velika gostovanja in zveneča svetovna imena: sklepni koncert bo v rokah amsterdamskega kraljevega orkestra Concertgebouw z dirigentom Danielom Gattijem, še prej bo v Ljubljani gostoval filharmonični orkester milanske Scale, Münchenski filharmoniki z dirigentom Paavom Jarvijem in pianistom Piotrom Anderszewskim, nastopili bosta sopranistki Kristina Opolais in Diana Damrau, prva s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, druga z orkestrom Slovenske filharmonije z dirigentom Ivanom Repušićem.

Slišali bomo tudi baritonista Lea Nuccija in tenorista Marcela Álvareza, Wagnerjevo Rensko zlato bo izvedla mariborska opera, z opero Hasanaginica bo gostovalo Sarajevsko narodno gledališče, na sporedu so tudi plesne zgodbe Dance amore Jurija Batagelja, baletni triptih sodobnih koreografij Gaja Žmavca, Edwarda Cluga in Alexandra Ekmana Leva desna, leva desna, balet Čajkovski. Pro et contra Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga, slovenska izvedba muzikala Briljantina pod novo streho Križank in nastop Kitajskega nacionalnega opernega in plesnega gledališča s predstavo Žrtvovanje.

Vrača se Pandurjev Faust

V Križanke se bo po gostovanjih po svetu vrnil tudi Faust pokojnega Tomaža Pandurja, predstava, ki je z več kot šestdesetimi ponovitvami in najmanj trideset tisoč gledalci ena najuspešnejših slovenskih gledaliških uprizoritev vseh časov. V Ljubljano spet prihajajo I Solisti Aquilani, letos z brazilskim skladateljem, pianistom in kitaristom Egbertom Gismontijem.

V sodelovanju z RTV Slovenija bo festival ponudil Poletno noč, ob novi Briljantini bo mogoče ujeti še ponovitve muzikalov Cvetje v jeseni in Vesna. Na oder Križank se bo vrnila tudi skupina Laibach, tokrat s Filharmoničnim orkestrom iz Lvova in flamskim dirigentom Filipom Rathejem.

V Križevniški cerkvi se bodo do jeseni zvrstili številni odlični komorni koncerti, med njimi nastopi klarinestista Gorana Bojčevskega, pianist Corrado Greco, violončelist Claude Hauri in klarinetist Eddy Vanoosthuyse in klavirski trio, v katerem igrajo Sergej Krilov, Aleksander Knjazev in Nikolaj Luganski.

Sredi julija bo v Križankah pod selektorskim vodstvom Toma Vrana potekala 21. mednarodna likovna kolonija, že tretje leto zapored bo festival tudi na Ljubljanici. Glavni sponzor festivala, ki ta teden gosti 66. generalno skupščino Evropskega združenja festivalov, ostaja Zavarovalnica Sava, glavni medijski sponzor časopisna hiša Delo.

Prijavi sovražni govor