Tiskane izdaje
Gergijev bo leta 2015 prevzel dirigentsko palico v Münchenski filharmoniji, polemike pa sproža njegova politična podpora ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, s katerim sta prijatelja.
Gergijev že dvajset let uspešno vodi znamenito Marijino gledališče v Sankt Peterburgu. Po glasnosti in perestrojki ni kot veliko njegovih kolegov odšel na Zahod, ampak je iz Marijinega gledališča naredil eno od najuglednejših ruskih kulturnih ustanov, njegov orkester pa je pridobil odličen sloves. Prav pod vodstvom Gergijeva je doživel preporod in prejel vabila iz vsega sveta.
Ambasador ruske kulture
Valerij Gergijev ni samo veliki ambasador ruske kulture, temveč velja tudi za uspešnega menedžerja. Odkar vodi Marijino gledališče, mu je uspelo zbrati denar za dve novi koncertni dvorani in velik gledališki kompleks. Res pa je, da bi mu brez prijateljevanja s Putinom to težko uspelo. Letos bo Marijino gledališče z vstopnicami zaslužilo najmanj trideset milijonov evrov. Tako kot Gergijev tudi Putin ni nikoli skrival njunega prijateljstva.
Gergijev je tudi dirigent Londonskega simfoničnega orkestra, šef dirigent Rotterdamske filharmonije, stalni gost Metropolitanske opere v New Yorku ..., skratka, radi ga vidijo na vseh velikih koncertnih odrih.
Petletna pogodba
Valerij Gergijev ni nikoli skrival navdušenja nad Putinom. »Dirigent meni, da je Putin edini politik, ki lahko Rusiji ponudi prihodnost,« piše v Süddeutsche Zeitung po pogovoru z njim. Gergijev v zahodnih medijih poudarja, da je »njegov prijatelj« Putin v primerjavi z Borisom Jelcinom »resnični demokrat«. Februarja letos je za CNN izjavil, da so nad ruskim predsednikom mnogi navdušeni. »Putin je eden redkih vodilnih politikov, ki se ne le zanima za kulturo, ampak ima kulturo za zelo pomembno.«
Putinov zaveznik
Gergijev je bil pred dvema letoma Putinov podpornik v predvolilni predsedniški kampanji. Zatem je podprl Putina pri po ocenah Zahoda represivnih zakonih o homoseksualcih, zaradi česar se je znašel na naslovnicah zahodnih medijev. Združenja homoseksualcev v Münchnu, Londonu, Rotterdamu in New Yorku so protestirala proti njegovim nastopom in ga obtožila homofobije. Gergijev je to komentiral z besedami: »Čudim se odzivom in ne razumem, v kakšni povezavi je to z mano (...). Zakon o homoseksualcih so izglasovali v dumi, ki je, tako kot ameriški kongres, neodvisna od predsednika države. Kolikor razumem, je Putin zahteval zgolj zaščito otrok. Odrasli naj počnejo, kar hočejo, otroke pa je treba zaščititi.«
V pismu, ki ga je dirigent poslal svetovalcu za kulturo mesta München v zvezi z zdajšnjo situacijo, piše: »Za mesto München velja, da ni mogoče tolerirati izključevanja, diskriminacje in maltretiranja ljudi zaradi njihovega spola, porekla, barve kože, vere, prizadetosti ali spolne identitete. To stališče povsem podpiram. V celotnem profesionalnem življenju, ko sem nastopal po svetu, sem ravnal v skladu s tem in tako bo tudi v prihodnje. Vse drugo so ugibanja in zaradi tega sem globoko prizadet.«
Za in proti dirigentu
Ko so Putinove sile zavzele Krim, kar je izzvalo negodovanje po svetu, je rusko kulturno ministrstvo objavilo odprto pismo, ki so ga v podporo Putinovi politiki podpisali številni ruski umetniki. »V dneh, ko se odloča o usodi Krima in usodi naših rojakov, ruski kulturni delavci ne morejo ostati ravnodušni in hladnokrvni opazovalci. Naša skupna zgodovina in korenine, naša kultura in duhovno poreklo, naše temeljne vrednote in jezik so nas za vedno združili. Hočemo, da imajo skupnosti naših narodov in kultur močno prihodnost. Zato izjavljamo, da podpiramo stališče predsednika Ruske federacije glede Ukrajine,« so zapisali ruski umetniki, med njimi tudi Valerij Gergijev, ki ni Rus, ampak Osetijec.
Občinstvo se je na to odzvalo tako, da je množično vrnilo karte za koncert konec marca v Londonu. Na facebook strani Londonskega simfoničnega orkestra je pisalo: »V zdajšnjih političnih okoliščinah je povsem nemogoče obiskati koncert Gergijeva in Denisa Macujeva.« Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung je komentiral: »Ali ima Gergijev drugo izbiro? On svoj vrtoglavi hitri vzpon dolguje predvsem sebi, svoji eksplozivni veščini in genialni fanatičnosti. Toda tu so tudi dejstva, ki kažejo, da je ta izjemni položaj moči v carstvu glasbe lahko razvil po zaslugi – carja Putina.« Kajti prav Putin je odobril pol milijarde evrov za obnovo Marijinega gledališča.
Politika in umetnost
Nekateri nemški mediji se sprašujejo, ali je sprejemljivo, da Gergijev postane šef dirigent Münchenske filharmonije. Za slavnega dirigenta je pred letom glasovalo 99 odstotkov poslancev mestne skupščine in vsi člani orkestra, vendar se je položaj v skupščini zdaj spremenil. »Kdor podpira nelegalno Putinovo politiko, ne more dirigirati v Münchnu,« pravijo številni poslanci. Ljudje s kulturnega področja pa v glavnem menijo, da je treba umetnika presojati po njegovem talentu, ne po političnih izjavah.
Časopis Süddeutsche Zeitung meni, da vreči Gergijeva na cesto kot disidenta ni pravi način. Podobno misli tudi direktor Münchenske filharmonije Paul Müller: »Za zdaj ne vidim razlogov, zakaj bi problematizirali vprašanje Valerija Gergijeva kot bodočega glavnega dirigenta filharmonije.« Süddeutsche Zeitung sklepa: »Vendarle se bo moral Gergijev na koncu sam odločiti, ali bo imel dovolj moči iti po tej trnovi poti, ali mu bo uspelo uskladiti svoj politični angažma in glasbene cilje.«
Zahodni mediji so mu prvič zamerili prijateljevanje s Putinom, ko so ruske sile vkorakale v Gruzijo in Južno Osetijo, on pa je koncertiral pred ruskimi vojaki in tamkajšnjim prebivalstvom.
Načelne razprave o umetnosti in propagandi so večno aktualne, vtis pa je, da mediji in politiki na Zahodu predvsem ne razumejo, da je v Rusiji kultura po tradiciji pomembna stvar, ki jo država jemlje resno.
