Tiskane izdaje
Konec devetdesetih se je v poznih nočnih urah (zaradi profanosti so ga prepovedali predvajati prej) na glasbeni postaji MTV, ki je takrat še relevantno oblikovala okus mladine, vrtel mega videospot britanskega elektronskega ustvarjalca Richarda D. Jamesa in mnoge osupnil ali pa popolnoma očaral.
Mega je bil tudi zato, ker je totalno odštekan videospot dolg 10 minut in pol (samo limuzina se čez ekran pelje 20 sekund), predvsem pa zato, ker ta parodija na hip-hoperske videe, polne seksi deklet in dragih avtomobilov, prav po lynchevsko straši z metamorfozami lepotic v strašljive spake, ki poosebljajo halucinogeno atmosfero, ki jo ustvarjala glasba.
V skladbo je bojda vključen tudi logaritemski spektrogram, ki proti koncu pesmi vizualizira podobo Jamesa, z njegovim značilnim nasmeškom.
Aphex Twin je namreč znan tudi po tem, da ni upoštevl tihega pravila, da producenti elektronske glasbe ne promovirajo albumov s svojo podobo. Veliko njegovih plošč 'krasi' prav njegov portret, ki ga je v videospotih še multipliciral in, kot v Windowlickerju, nadel na razgaljena ženska telesa.
Začeto delo je režiser videospotov Chris Cunningham v sodelovanju z Jamesom nadgradil, saj je ustvaril tudi precej srhljiv videopot že za pesem Come to Daddy. Richarda D. Jamesa pa je Guardian imenoval za najbolj inventivnega in vplivnega glasbenika sodobne elektronske glasbe. S svojo izvirnostjo je navdihnil številne sodobnike od Radioheadov, do Daft Punk in kitarista Red Hot Chili Peppersov Johna Fruscianteja.
