Glasba za dobro jutro: Chrome Division, Ghost Riders in the Sky

Te motörheadovske odštekance poslušate le s sončnimi očali.

Objavljeno
25. julij 2016 22.20
B. M.
B. M.
Te motörheadovske odštekance poslušate le s sončnimi očali.

Chrome Division je superskupina, ki že dobro desetletje reže ušesa z udarnimi hardrockovsko-heavymetalskimi uspešnicami. A njeni zametki so iz povsem drugačnega glasbenega žanra: leta 2004 sta se vsestranska norveška black metalca in multiinštrumentalista Shagrath (Stian Tomt Thoresen; Dimmu Borgir, Starkness, Ov Hell ...) in Lex Ikon/Nagash (Stian André Arnesen; Covenant/The Kovenant, nekoč basist Dimmu Borgir, Troll) odločila uporabiti rife, ki so »odpadli« pri ustvarjanju metalskih komadov, za povsem novo, šegavo nastopaško smer v najboljšem smislu. Lex Ikon je sicer moral projekt kmalu zapustiti, ampak z Björnom Luno za basom, Tonyjem Whitom za bobni in Eddiejem Guzom za mikrofonom je skupina samo nizala uspeh za uspehom, tako da je skorajda zasenčila skupine, iz katerih so glasbeniki prišli.

Sicer je zasedba do danes doživela kar nekaj zamenjav članov, a nemška založba Nuclear Blast je projekt kljub temu vse od začetka podpirala, zlasti turneje skupine in izdajo plošč: Doomsday Rock 'n Roll (2006) in Booze, Broads and Beelzebub (2008). Po tem se je pevec Eddie Guz vrnil k svoji skupini The Carburetors, leta 2009 ga je zamenjal Athera (Pål Mathiesen; Susperia, Vanaheim, Borknagar ...), ki je posebej za Chrome Division zamenjal svoj vzdevek (pravzaprav »stage name«) in se začel v duhu superskupine podpisovati kot Shady Blue. Z njim je skupina prav izdala še dve udarni plošči: 3rd Round Knockout (2011) in Infernal Rock Eternal (2014).

Njihov »umazan« rock 'n' roll z občutnim heavyjem je izjemen, pri občinstvu so prepričljivo zabriljirali s svojimi pesmimi, kot so Serial Killer, Bulldogs Unleashed, Endless Nights, a poleg tega so mimogrede posneli priredbe, najbolj znana je Ghost Riders in the Sky legendarnega Johnnyja Casha.