Tiskane izdaje
Iz nekdanje razbijaške Racije v Demeter, blagozvoneči, a izpiljeni kitarski duet s svojevrstnimi besedili, Jure Engelsberger, s svojim glasom, akustično in električno kitaro, skupaj z Mihom Zbašnikom, prav tako klasično ali akustično kitaro in večinoma spremljevalnim glasom.
Dvočlanski bend, ki ni za vsak plac, pač pa za manjše intimnejše punkte, kjer se jima da priložnost biti slišana. Žal pa sta s temi priložnostmi zelo skopuška tudi sama, saj koncertirata komajda kdaj, no, tistihmal pa kozarčevski in klepetalski jingle-jangle ubranim kitaram in nevsiljivemu vokalu pač ne da dihati, a je škoda, da to krasno ponikne nekam v tri krasne … V tem trenutku še ugotavljamo, ali Demeter še obstaja-ta ali ne, jasno, da navijamo za prvo možnost in se oklepamo virov iz prve roke, ki pravi, da je Demeter vedno meter od razpada, a strast do glasbe znova zlepi oba kitarista v De-meter, ki de-molira tisti meter do nič-več ...
Uvod v strastno se imenuje tudi album, ki sta ga izdala leta 2007 (snemala pa vse od 2003 do 2005), že lani je bil menda napovedan novi, a pri vsestranskih ustvarjalcih vedno kak izziv prehiti drugega, potem že spet prileti vmes kaj drugega (otroci, na primer) in tako naprej. Engelsberger, z Zbašnikom ustanovni član gimazijskega benda Racija, je namreč grafični oblikovalec in ilustrator - poznan kot Engels -, ki je pred leti sodeloval tudi kot eden grafikov-ilustratorjev v Sobotni prilogi, hkrati pa skrbel za plakatno promocijo številnih slovenskih bendov, zlasti za Srečno mladino (ta je, mimogrede, ravno pred kratkim izdala novi album Navajeni na šok).
»V akustiki sta našla melanholijo in vzdušje, nenehno iskanje in čudenje pa je poskrbelo za sporočilo,« so zapisali lani, pred njunim koncertom v Cankarjevem domu. Današnji komad, otvoritveni za zadnji oktobrski teden, pa je sploh … izvenserijski. Zvočno, besedilno (unikatna besedna igra), kompozicijsko (posrečen preplet različnih, ne nujno glasbenih prvin), čustveno-taktilno – se človeka dotakne tam nekje, spiha prah z nekih spominov, za katere misli, da so že davno na pokopališču časa. Nostalgično, lepo, toplo … kot na kak hladen praznični dan.
Video seveda tudi bolj ali manj samozasnova in bolj ali manj samoizdelava, luštno, že pozabljeno, a z veseljem zbrskano na plano. Uživajte … četudi ne marate kaj dosti za Lada Leskovarja!
"Ceste so le obvoznice,
tvoja pot se konča,
na odstavnem pasu
ljubi te danes stara gospa."
