Za oba raperja pravijo, da sta rešila hip hop, ki je v poplavi današnje popularizacije predvsem pa komercializacije žanra, že videl boljše čase. Glasbenika nista nikakršna tekmeca, kot je bilo to morebiti za raperje značilno v preteklosti. Večkrat sta že sodelovala, denimo, ko se je Lamar Colu pridružil pri pesmi Forbidden Fruit. Cole pa mu je vrnil z gostovanjem na njegovi skladbi Black Friday.
Tako kot je s konceptualnim protirasističnim politično angažiranim nastopom na letošnjih grammyjih blestel Lamar, Cole družbeno stvarnost komentira v svojih videospotih. V sodelovanju z mojstrskimi režiserji tako svojim besedilom daje nov pomen. Bodisi vsebina videa gledalca odvrača od eksplicitnega besedila, kot na primer v Wet Dreamz, v katerem J. Cole govori o prvem seksu, v videu pa gledamo dva ljubka mlada kužka, ki se igrata; bodisi svoje besede podkrepi z v enem kadru posnetim sprehodom v videu Who Dat v režiji BBGuna.
Presežek zagotovo predstavlja pričujoči G.O.M.D., kjer v za rapu značilnem grobem tonu v navdihnjenem ritmu (med drugim) govori o ljubezni, videospot, pod katerega se je podpisal Lawrence Lamont, pa obravnava rasno tematiko in postavi zgodbo v čas suženjstva, na ameriški jug, kjer se na plantaži zgodi upor sužnjev. J. Cole, katerega mati je belka, je spot pospremil z besedami, da je hotel opozoriti predvsem na pomembnost združevanja črnske skupnosti v skupnem boju proti sodobnemu zatiranju.
Seveda pa je mogoče naslovno sporočilo pesmi G.O.M.D. razumeti tudi kot kritiko vsakdanjih modernih sužnjelastniških odnosov, ne glede na raso. V te smo tako ali drugače vpeti vsi. Lahko pa naslov preprosto prevedemo povsem dobesedno.