Tiskane izdaje
Kako sliši glasbenik, ki se na odru odziva na vsako dejanje svojih kolegov? Ki svoj izraz kroji v sozvočju slišanega tako, da to preobrazi in nadgradi povsem po svoje. Kako posluša svojo okolico?
Odličen prikaz tega, kaj se godi v glasbenikovi glavi, je eksperiment slovitega ameriškega jazzovskega pianista mlajše generacije Jasona Morana. Med svojim raziskovanjem se je lotil glasbene uprizoritve pogovora in ga izvedel s svojim dolgoletnim triom The Bandwagon, ki ga pomembno sooblikujeta še basist Tarus Mateen in bobnar Nasheet Waits. Posebno pozornost je posvetil muzikaličnosti jezika in dikciji, ki je vsakemu človeku lastna.
Jezik, ki je vzbudil Moranovo pozornost, je turščina. Med obiskom Istanbula je snemal prijateljico, pevko Ahu, ki je v turščini povzela dogodke skupnega preživljanja dneva v mestu. Med pripovedovanjem je zazvonil njen telefon − klicala jo je mama. Pogovor je tako zavil v spontano in nepričakovano smer, s kaskadami smeha in nenarejenimi odzivi. Jason Moran je uglasbil njen glas, nekatere dele na posnetku pa ponovil večkrat, da bi ustvaril svojo dramaturgijo »novo pokrajino, ki služi kot iztočnica za improvizacijo tria«.
Navdih za tak pristop je Jason Moran dobil pri brazilskemu glasbeniku Hermetu Pascoalu, ki je snemal oglašanje kokoši na vrtu, vreščanje otrok na ulici, govore na javnih prireditvah ... in poustvaril njihove glasbene različice.
